Kam bo zanesla pot Tanjo Fajon po tem, ko bo zapustila Mladiko in posle predala svojemu nasledniku na funkciji zunanjega ministra?
Foto:Žiga Živulović jr./F.A.Bobo
Tanja Fajon o svoji prihodnosti: »Najprej se bom odpočila.«
Si je političarka s sredstvi slovenskih davkoplačevalcev skušala trasirati pot do nove službe?
V javnosti krožijo informacije, da bi se ministrica za zunanje zadeve po končanem mandatu lahko zavihtela na vrh agencije Združenih narodov, ki podpira pomoč in človeški razvoj palestinskih beguncev UNRWA. Je tudi zato vlada Roberta Goloba občutno povečala prispevek tej agenciji?
Tanja Fajon (SD), ki do zamenjave vlade še opravlja funkcijo zunanje ministrice, v državni zbor pa na marčnih volitvah ni bila izvoljena za poslanko, je po naših informacijah obvestila RTV Slovenija, kjer ji miruje služba novinarke, da se tja ne namerava vrniti.
Je pa na javnem zavodu že Mojca Šetinc Pašek (SD), kjer jo je - tako kot Fajon - čakala služba, po tem ko se je podala v politiko.
Očitno torej je, da Fajon računa na službo drugje. Na vprašanje, ali že ve, kaj bo počela v prihodnje in ali bo uporabila nadomestilo, ki ji pripada po izteku funkcije, je odgovorila skrivnostno.
»Najprej se bom odpočila. Povem, ko pride na vrsto,« je kratko odgovorila.
Špekulacije o izzivih v tujini
Glede prihodnosti ministrice za zunanje zadeve se je med drugim špekuliralo tudi, da bi jo lahko zanimala funkcija generalnega komisarja agencije UNRWA (United Nations Relief and Works Agency for Palestinian Refugees) - komisar Philippe Lazzatini je namreč lani napovedal, da po dveh mandatih ne bo kandidiral za novega, saj meni, da je čas za spremembo.
Lazzarini vodi UNRWA od leta 2020 in je na terenu neposredno spremljal razplet katastrofe v Gazi, mandat mu je otežilo tudi dejstvo, da je po poročanju medijev okoli 15 držav zmanjšalo ali ustavilo financiranje, med njimi tudi Švica, Nemčija, Francija in Japonska.
Najpogostejši razlog za te odločitve so bile obtožbe Izraela, da je bilo dvanajst uslužbencev UNRWA vpletenih v napad Hamasa 7. oktobra 2023. Po podatkih izraelskih oblasti je bilo takrat ubitih več kot 1.100 ljudi v Izraelu, med njimi civilisti in vojaki, v Gazo je bilo odpeljanih približno 240 talcev različnih narodnosti. Napad pa velja za enega najhujših napadov na Izrael v enem dnevu v njegovi zgodovini.
Slovenija pa je ob tem vodila svojo politiko do UNRWA in je financiranje te agencije v mandatu Tanje Fajon še povečala.
»Slovenija delovanje UNRWA redno podpira od leta 2011, od leta 2015 UNRWA zagotavljamo redni letni prispevek v višini vsaj 50.000 evrov. Od oktobra 2023 pa smo zaradi ene najhujših humanitarnih kriz višino prispevkov za humanitarno pomoč občutno povečali. Ob robu 20. Blejskega strateškega foruma je Slovenija z UNRWA podpisala štiriletni dogovor o prispevku (2025 – 2028) v skupni višini štiri milijone evrov. Sredstva bodo izplačana po en milijon evrov vsako leto. Sredstva za 2025 so bila izplačana konec septembra,« so za Info360 povedali na ministrstvu, ki ga je zadnja štiri leta vodila Tanja Fajon.
Prav zaradi povečanja sredstev za agencijo so se pojavile špekulacije, da si je političarka s sredstvi slovenskih davkoplačevalcev skušala trasirati pot do nove službe.
Ob tem, ko je vlada Roberta Goloba občutno povečala sredstva agenciji UNRWA in zagovarjala dve ključni stališč (priznanje Palestine kot samostojne države ter pritisk na EU, naj zaradi kršitev človekovih pravic razmisli o ukrepih proti Izraelu) ter vtrajala pri tem, da mora Izrael odgovarjati za genocid, se pred volitvami ni odločila priključiti tožbi proti Izraelu. Še več: do danes ne želijo razkriti, kako so ministri glasovali v zvezi s tožbo zoper Izrael.
Zakaj Tanja Fajon čaka služba na RTV?
Mirovanje službe ob prestopu v politiko v Sloveniji ni avtomatska pravica, ampak je odločitev predstojnika. Urejeno je v 152.b členu zakona o javnih uslužbencih, ki omogoča, da javni uslužbenec »zamrzne« delovno razmerje in se po koncu politične funkcije vrne brez javnega natečaja.
Po koncu mandata se posameznik lahko vrne na delo, ne da bi izgubil status ali naziv.
RTV Slovenija sodi v javni sektor, vendar ima poseben status. Ni del državne uprave, je pa javni zavod, ki ga urejajo posebni zakoni in zato spada v širši javni sektor. Med tistimi, ki se je iz politike vrnila na RTV, je tudi Majda Širca, ki je sodila v politično kvoto strank LDS in Zares. Na listi LDS je bila tudi dolgoletna televizijka Ljerka Bizilj, ki se je po končani politični karieri prav tako vrnila nazaj na RTV.
Služba miruje na primer tudi Marjanu Šarcu, ki se je z RTV v politiko podal najprej na lokalni ravni in postal župan Kamnika, nato je bil predsednik vlade, minister, zdaj pa je evropski poslanec iz kvote Gibanja Svoboda. Njegova stranka LMŠ se je namreč po porazu na državnozborskih volitvah leta 2022, ko ni prestopila parlamentarnega praga - enako kot SAB Alenke Bratušek - pripojila stranki Roberta Goloba.
