Razkritje glasovanja ministrov Golobove vlade glede Izraela bi povzročilo »nepopravljivo« škodo

Tik pred državnozborskimi volitvami so se na vladi presenetljivo odločili, da se tožbi Južne Afrike zoper Izrael, vloženi na Meddržavnem sodišču v Haagu, ne bodo pridružili. Čeprav je premier Golob večkrat omenjal genocid nad Palestinci, na zunanjem ministrstvu pod vodstvom Tanje Fajon pa so že pripravili gradivo za tožbo, je pri Gibanju Svoboda prišlo do nenadnega preobrata.  

V javnosti je zaokrožilo, da so ministri SD glasovali ZA pridružitev tožbi, ministri iz Gibanja Svoboda pa so bili proti, od Levice naj bi bil prisoten le minister za delo Luka Mesec. Uradno tudi ni znano, kako je glasoval predsednik vlade. 

Sprenevedanje Roberta Goloba

Premier vse do danes javnosti ni pojasnil, kako je glasoval, se je pa na predvolilnem soočenju na Pop TV glede nepridružitve tožbi sprenevedal. 

"Veste, kaj pomeni genocid? Genocid pomeni, da je nek narod genociden v svoji naravi. To je bil razlog, da se nekateri ministri Svobode niso pridružili tej tožbi." 

Gre za zavajanje. Na primer za genocid nad muslimani v Srebrenici so bili obsojeni poveljniki vojske Republike Srbske, nikakor pa ne ves srbski narod. Po mednarodnem pravu noben narod ne more biti genociden. 

Pri zavračanju se skrivajo tudi za kolektivno odgovornostjo.

A vrnimo se nazaj. Ker uradno ne vemo, kako so ministri poimensko glasovali, smo se obrnili na generalni sekretariat vlade in skladno z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja zaprosili za to informacijo. A nam je ne želijo posredovati.  

V odločbi, s katero so zavrnili našo zahtevo, je generalna sekretarja Barbara Kolenko Helbl vlade med drugim zapisala: 

»Bi razkritje podatkov o glasovanju povzročilo motnje oziroma nepopravljivo škodo pri delovanju vlade.«

Ugotovitve Nataše Pirc Musar

Kakšne motnje naj bi to povzročilo, niso navedli. Gre za nasprotje načela transparentnosti pri delovanju državnih organov. Nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, zdaj predsednica republike, je v eni od odločb, kjer je tudi šlo za glasovanje na seji vlade, zapisala: 

»Zgolj navedba, da bi bila podana motnja, brez konkretne obrazložitve namreč ne zadošča, saj takšne odločbe ni mogoče preizkusiti. Organ mora za konkretni dokument dokazati, zakaj bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju organa.«

V zavrnilni odločbi je Kolenko Helbl še poudarila, da so po poslovniku vlade dokumenti sej vlade (zgolj) zapisniki sej... ter sprejeti sklepi in akti vlade, medtem ko rezultata (izpisa) glasovanja ni med njimi.

Niti to ne drži. Kot je ugotovila Pirc Musar še kot informacijska pooblaščenka, tudi

»magnetogram brez dvoma lahko umestimo znotraj definicije dokumenta, kot ga določa zakon o dostopu do informacij javnega značaja.«

Vprašanje je torej, česa se Robert Golob tako boji, da vztrajno prikriva ta podatek. Gre morda res za kakšno kupčijo, da se ne objavijo vsi nezakonito posneti prisluhi, ki naj bi jih imeli Izraelci?

Kakorkoli, zadnjo besedo bo imel informacijski pooblaščenec, na katerega smo se obrnili s pritožbo.