Nov kazenski postopek zoper Roberta Goloba

V državni zbor so prejeli obvestilo o uvedbi kazenskega postopka zoper poslanca in predsednika Gibanja Svoboda Roberta Goloba. Zoper njega je bil namreč uveden kazenski postopek, in sicer v zasebni tožbi Gregorja Kavčiča, ortopeda, ki so ga odpustili z novomeške bolnišnice. 

Odpuščeni zdravnik se je, kot smo razkrili, poravnal z bolnišnico Novo mesto.

Odpuščeni zdravnik Kavčič se je poravnal z bolnišnico Novo mesto

Brigite Ferlič

13. avgust 2026

Pod obvestilo o uvedbi kazenskega postopka zoper poslanca opozicije se je podpisala sodnica Mojca Kocjančič.

Gre za precej razvpito sodnico, ki dobi nenavadno veliko primerov, povezanih z Zoranom Jankovićem. O tem smo pisali tukaj.

Sodnica Kocjančič je obvestilo poslala v državni zbor skladno z 204.a členom poslovnika državnega zbora, ki pravi: 

V primeru, ko je bil poslanec priprt ali je bil proti njemu začet kazenski postopek, ker je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let, pristojni državni organ nemudoma pošlje predsedniku državnega zbora obvestilo o priporu ali o začetku kazenskega postopka. Pristojni državni organ pošlje obvestilo o začetku kazenskega postopka predsedniku državnega zbora tudi tedaj, ko se poslanec ni skliceval na imuniteto.

To je sicer že drugo obvestilo, ki je glede Golobove kazenske zadeve v državnem zboru. Minuli mesec so namreč poslanci na izredni seji odločali o njegovi poslanski imuniteti in mu je niso priznali; gre za postopek v zvezi z očitki o njegovem domnevnem vmešavanju v delo policije oziroma za »zadevo Bobnar.«

Za sklep, da se imuniteta ne prizna in se dovoli začetek kazenskega postopka, je glasovalo 75 poslancev, proti ni bil nihče.

Golob se sicer na imuniteto ni skliceval in je celo tudi sam glasoval za to, da se mu je ne prizna, saj »želi očitke o kaznivem dejanju dajanja daril za nezakonito posredovanje dokazati kot neutemeljene pred pristojnim sodiščem«.

Specializirano državno tožilstvo (SDT) je, spomnimo, oktobra lani vložilo zahtevo za sodno preiskavo na ljubljansko okrožno sodišče v Ljubljani. Ker je bil Golob kasneje izvoljen za poslanca, je sodišče zahtevalo dovoljenje državnega zbora. Tako je tudi tokrat.

V tej kazenski zadevi je Golobov odvetnik Stojan Zdolšek vložil ugovor, ki ga je sodni senat zavrnil. Obe strani sta tako dobili obvestilo, da je glavna obravnava razpisana za 18. december.

Tožba zaradi obrekovanja

Spomnimo, odvetnik Boštjan Penko je v imenu ortopeda Gregorja Kavčiča na okrožno sodišče v Ljubljani februarja vložil kazensko zasebno tožbo zoper tedaj še premierja Roberta Goloba zaradi obrekovanja. Kavčič Golobu očita, da je v okviru prvega predvolilnega soočenja na Televiziji Slovenija govoril laži in neresnice.

Golob je 19. februarja v predvolilnem soočenju o Gregorju Kavčiču in njegovem delu v novomeški bolnišnici med drugim dejal: »V Novem mestu smo imeli en primer, ko je predstojnik oddelka imel zasebno ordinacijo in tja organizirano vozil svoje paciente. «

Nadaljeval je, da je bilo takrat v čakalni vrsti 1277 čakajočih, po čiščenju seznama pa 588, in da jih je bila očitno polovica v vrsti po nepotrebnem.

Kaj piše v tožbi?

V kazenski zasebni tožbi je navedeno, da je Golob o Kavčiču »trdil in raznašal nekaj neresničnega, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, čeprav je vedel, da je to, kar trdi ali raznaša, neresnično, pri čemer je bilo dejanje storjeno po televiziji, tisto, kar je neresnično trdil in raznašal, pa je bilo take narave, da je imelo hude posledice za zasebnega tožilca«.

V tožbi piše, da gre za neresnične trditve, saj Kavčič nikdar ni vozil pacientov iz novomeške bolnišnice v svojo zasebno ordinacijo, še manj pa je to počel organizirano, prav tako ni bil pooblaščen za vodenje in urejanje čakalnih vrst oziroma seznamov v navedeni ustanovi. Njegovo dodatno delo pri koncesionarju s soglasjem primarnega delodajalca pa ni imelo nobenih takih posledic na čakalne dobe, kot jih je zatrjeval Golob, je še zapisano.

Kavčič v tožbi trdi, da je vsaka operacija, ki jo je opravil zunaj bolnišnice, pomenila, da se je čakalna vrsta skrajšala. Preostalo skrajšanje vrste, ki naj bi ga ugotovili pri čiščenju seznamov, pa ne pomeni, da so bili pacienti v vrsti po nepotrebnem, ampak da so se po Kavčičevem odhodu iz vrste sami izpisali in se vpisali v čakalno vrsto pri koncesionarju, kjer zdaj operira.

Golob je po Kavčičevem mnenju svoje trditve raznašal hote in ob zavedanju, da so neresnične, saj je bil predhodno seznanjen s sporočilom za javnost, ki ga je v začetku decembra lani poslal Kavčič.

V tožbi še piše, da je Golob izjave izrekel z namenom osebne politične promocije in promocije politične stranke ter da je to ortopeda hudo prizadelo in mu povzročilo nepopravljivo škodo na časti, ugledu in dobrem imenu. Kavčič meni, da je Golob s svojimi izjavami izpolnil vse zakonske znake težje oblike kaznivega dejanja obrekovanja.