NSi: Imenovanje volilnih odborov za decembrski referendum naj se poenoti!

Ob imenovanju volilnih odborov za referendume, ki so bili 11. oktobra 2026, se je zaradi novonastale situacije (skupni nastop treh strank na državnozborskih volitvah okoli NSi ter skupni nastop Levice in Vesne)) prvič pojavil problem izločanja naših kandidatov za delo v volilnem odboru, so ugotovili v NSi. 

Problem se je najbolj očitno pojavil v okraju Izola, kjer sta tako NSi kot SLS predlagali kandidate v več istih odborov. Kljub opozorilu, da gre pri navodilih za vrstni red, ne za izločanje, se je predsednica volilne komisije odločila, da neizžreban predlog zavrže, namesto, da bi ga premaknila na konec prednostnega vrstnega reda. Podobno se je zgodilo v okraju Zagorje in Radlje, naštevajo krščanski demokrati.

V večini drugih okrajev, kjer je prišlo do te situacije, so volilne komisije v primeru, da so po imenovanju vseh predlogov s prednostnega vrstnega reda ostala mesta, upoštevali tudi neizžreban predlog (torej, če je bil izžreban predlog NSi, so upoštevali tudi predlog SLS in obratno).

Predlog, ki ga danes obravnaval državna volilna komisija, krščanski demokrati utemeljujejo na zakonu o volitvah v državni zbor. 

»Pri imenovanju članov volilnih odborov se najprej upoštevajo predlogi političnih strank, s katerih list kandidatov so bili na zadnjih volitvah v državni zbor izvoljeni kandidati, in sicer po vrstnem redu glede na število izvoljenih kandidatov, pri čemer v primeru enakega števila odloči žreb, nato pa predlogi drugih političnih strank in lokalnih skupnosti ter njihovih delov, tako da je zagotovljena politično pluralna sestava volilnih odborov. Če predlogov ni ali jih je premalo, se za manjkajoče člane določijo uradniki, zaposleni v organih državne uprave ali upravi lokalne skupnosti.«

Prednost imajo torej posamično stranke, vrstni red pa je jasen: Gibanje Svoboda, SDS, NSi/SLS/FOKUS (žreb), SD, Demokrati, Levica/Vesna (žreb) in Resni.ca.

Vprašanje pa je, kam v vrstnem redu sodijo neizžrebani predlogi. Zakon jasno določa, da sodijo pred predloge preostalih političnih strank in lokalne skupnosti, poudarjajo v NSi, zato predlagajo, da se navodila za oblikovanje volilnih komisij za bližnji referendum, dopolni takole: 

»Pri imenovanju volilnega odbora se upošteva izid volitev poslancev v državni zbor, ki so bile 22. marca leta 2026. Prednostni vrstni red je sledeč: Gibanje Svoboda, SDS, NSi/SLS/FOKUS (v primeru več predlogov različnih strank se opravi žreb, predlog 1. izžrebane stranke), SD, Demokrati, Levica/Vesna (v primeru več predlogov različnih strank se opravi žreb, predlog 1. izžrebane stranke), Resni.ca. Nato pa NSi/SLS/FOKUS (v primeru več predlogov različnih strank, predlog 2. izžrebane stranke), Levica/Vesna (v primeru več predlogov različnih strank, predlog 2. izžrebane stranke), NSi/SLS/FOKUS (v primeru več predlogov različnih strank, predlog 3. izžrebane stranke).«

S to spremembo bi uskladili prakso po celotni Sloveniji, ki bi sledila zakonski podlagi in namenu zakonske določbe (»parlamentarne« stranke pred drugimi strankami, nato lokalna skupnost, nato zaposleni na UE). NSi, SLS, FOKUS, Levica in Vesna so samostojne in različne stranke in kljub skupnemu nastop na volitvah ne delujejo kot en subjekt, česar ne predvideva niti zakon, niti že veljavna navodila.

Ko pravičnega ocenjujemo vzpostavitev prednostnega vrstnega reda, ki določa razmerja znotraj skupine parlamentarnih strank. Kot protizakonito pa ocenjujemo izločanje »parlamentarnih« strank iz zaporedja in dajanje prednosti »neparlamentarnim« strankam in lokalnim skupnostim, poudarjajo v NSi.

Navodila, še dodajajo, tudi že določajo, da je pri imenovanju volilnega odbora treba dosledno spoštovati prednostni vrstni red predlagateljev in ni mogoče izločiti posameznega predlagatelja.

Taka sprememba pravil ne bo pripeljala do stanja, kjer bi bila v posameznem odboru katera od strank zastopana z več kot enim predstavnikom, so še poudarili.