Koprska mestna občina si želi s spremembo zakona o dedovanju pospešitev zapuščinskih postopkov v primerih dediščine brez dedičev, ker meni, da bi lahko s tem vplivali na reševanje stanovanjske problematike v istrskem zaledju. Foto: Facebook/Milan Rejec
Občine bi želele nepremičnine, ki nimajo dedičev
Na pravosodnem ministrstvu pravijo, da spremembo zakona podpirata tudi finančno ter ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, medtem ko od Francija Matoza sporočajo, da »se še usklajujejo.«
Stare nepremičnine z več dediči, ki so že davno pokojni ali razseljeni, so neuporabljene. Pravosodno ministrstvo zato predlaga, da to premoženje lahko preide na občine, kar si močno želijo predvsem v Kopru zaradi propadajočega istrskega podeželja. Prvi tovrstni poskus so sicer blokirali za časa Golobove vlade na finančnem ministrstvu in ministrstvu za javno upravo. Zdaj na pravosodju trdijo, da so s kolegi usklajeni, od Matoza pa sporočajo, da to ni res.
V javni razpravi je novela zakona o dedovanju. Zakon je začel veljati januarja 1977, do konca leta 2024 pa je bil v vsem tem času le štirikrat noveliran. Nazadnje ga je spreminjala pravosodna ministrica Andreja Katič, ki pa s pomembnim delom svojega predloga ni uspela.
Gre za del, ki ureja vprašanje dediščine brez dedičev. Težava so predvsem postopki, povezani s starimi nepremičninami z več dediči, ki so že pokojni ali razseljeni po svetu, njihovi potomci pa nimajo stikov s Slovenijo. Zapuščinski postopki zato niso izvedeni, neizpeljani zapuščinski postopki pa seveda vplivajo tudi na neurejeno zemljiško knjižno stanje.
V koprski občini so ocenili, da je kar 20 do 30 odstotkov odstotkov nepremičnin v marsikateri istrski vasi neaktiviranih.
Glede predlagane določbe, po kateri bi se nepremičnine, ki spadajo v zapuščino brez dedičev in ležijo na območju stavbnih zemljišč občine, prenesle v last te občine, so na pravosodnem ministrstvu, ki ga zdaj vodi Mihael Zupančič (Demokrati) pojasnili, da se je koprska mestna občina nanje obrnila s pobudo za pospešitev zapuščinskih postopkov in reševanje stanovanjske problematike.
»Izpostavila je, da bi občine lahko to problematiko učinkoviteje reševale tudi z urejanjem lastniških razmerij pri nepremičninah, katerih lastniki niso znani, oziroma pri nepremičninah brez lastnikov. Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo je ocenilo, da bi bila primerna rešitev tudi ureditev, po kateri bi zapuščina brez dedičev, ki vključuje nepremičnino na območju stavbnih zemljišč, postala last občine, na območju katere nepremičnina leži, namesto last Republike Slovenije,« so pojasnili pri Zupančiču.
Po veljavni ureditvi postane lastnica zapuščine brez dedičev izključno Republika Slovenija. Katič je leta 2024 predlagala, da se zakon o dedovanju spremeni tako, da naj bi nepremičnine brez dedičev postale last občin.
Idejo o prenosu dediščine brez dedičev sta tedanji ministrici Katič pred dvema letoma zablokirala finančni minister Klemen Boštjančič in minister za javno upravo Franc Props. Boštjančič je ocenil, da se nepremičninam brez dedičev »država ne more odpovedati z vidika proračunskih načel učinkovitosti in gospodarnosti«, a je po trditvah naših virov šlo bolj za nagajanje Svobode SD kot resno javnofinančno vprašanje.
Zdaj med resorji usklajeni?
Se lahko zgodba ponovi? »V zvezi z vašim vprašanjem pojasnjujemo, da sta bila ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo ter ministrstvo za finance s predlagano ureditvijo seznanjena že pred posredovanjem predloga zakona v javno razpravo in strokovno usklajevanje,« so zatrdili na pravosodnem ministrstvu v odgovoru na vprašanje, ali so se uskladili z ministrstvoma, ki ju vodita Andrej Šircelj in Franci Matoz.
Z Matozovega ministrstva medresorske uskladitve niso potrdili; odgovorili so, da »glede novele zakona o dedovanju dokončna usklajevanja s pravosodnim ministrstvom še potekajo, zato žal stališča še ne morejo podati«.
Koprski župan Aleš Bržan upa, da »se bodo ti zapuščinski postopki res končno čim bolj poenostavili in pospešili«, svoje pripombe na novelo pa bodo pripravili do konca javne razprave.
Zapuščinski postopki notarjem
V letu 2025 so zapuščinska sodišča sicer prejela 21.940 zadev. Več kot 27 odstotkov zapuščinskih zadev se je lani reševalo več kot šest mesecev.
Pred slovenskimi zapuščinskimi sodišči je 86 odstotkov zapuščinskih zadev končanih na prvem naroku, kaže statistika. Da bi razbremenili sodišča, ministrstvo za pravosodje predlaga v noveli tudi novo poglavje, ki ureja vodenje zapuščinskega postopka pred notarjem kot sodnim pooblaščencem.
Na Hrvaškem so že leta 2003 z namenom razbremenitve sodišč nesporne zapuščinske postopke prenesli v pristojnost notarjev.
Poglavitne rešitve predloga novele zakona o dedovanju so usmerjene tudi v hitrejše, strankam prijaznejše in dostopnejše obravnavanje nespornih zapuščinskih zadev. Druge poglavitne rešitve med drugim obsegajo zožitev kroga nujnih dedičev ter razbremenitev sodišč drugih nesodnih opravil, in sicer povezanih s sestavo sodnih oporok in hrambo oporok pri sodiščih, naštevajo na pravosodnem ministrstvu.
Pripombe na predlog sprememb zakona o dedovanju je mogoče podati do prvega novembra. Kaj so zapisali predlagatelji v zakonu in kako so argumentirali spremembe ter s primerjavo ureditev v drugih državah, lahko preberete tukaj.
