Nadaljevanje seje DZ, na kateri so med drugim na zahtevo koalicije obravnavali zahtevi za odreditev parlamentarnih preiskav o sumu politicne zlorabe Sove in policije pri aferi Black Cube ter sumu ogrozanja energetske neodvisnosti in cenah elektrike.
Foto: STA
Opozicija bo v četrto le dobila svoji preiskovalki
V državnem zboru je za danes predvidena kar šesturna razprava o ustanovitvi preiskovalnih komisij, ki jih že nekaj mesecev zahteva opozicija.
Poslanci bodo danes - po predvidenih šestih urah razprave - odredili še dve parlamentarni preiskavi. Včeraj so svoji preiskovalki dobili v koaliciji, danes pa bosta na zahtevo Svobode in Levice formalno zeleno luč dobili še dve komisiji.
Z eno komisijo bi v opoziciji preiskali sum nedovoljenega financiranja političnih strank, z drugo pa ugotavljali morebiten poskus vplivanja izraelskega podjetja Black Cube na izid parlamentarnih volitev marca letos. Opozicijo zanima, kdo je izraelskemu podjetju naročil in plačal tajno snemanje pogovorov z različnimi posamezniki iz Slovenije ter tudi, zakaj so predstavniki Black Cube obiskali sedež SDS.
Za njuno odreditev si je opozicija neuspešno prizadevala več mesecev. Dvakrat je parlamentarna večina zavrnila dnevni red izrednih sej, na katerih bi preiskavi odredili. Na septembrskem zasedanju pa je umaknila točki z dnevnega reda.
Opozorila pravne mreže za varstvo demokracije
Na zakonodajnem referendumu je bila sicer novela koalicije zakona o parlamentarni preiskavi zavrnjena, ob tem pa v Pravni mreži za varstvo demokracije opozarjajo, da se razprava o ureditvi instituta o parlamentarni preiskavi s tem ne bi smela končati.
Pripravili so celovito analizo, ki jo je mogoče prebrati tukaj.
Kaj so v Pravni mreži pravzaprav ugotovili? Pravzaprav to, na kar opozarja večina naših sogovornikov, od Boštjana Lindava, odvetnika Tatjane Bobnar, pa tudi lobist Franci Zavrl in nekdanja poslanka Mojca Šetinc Pašek.
»Veliko težavo predstavlja položaj oseb, zajetih v predmet preiskave, ki niso niti preiskovanci niti priče. Te osebe ne uživajo pravic preiskovancev in prič, kot sta sodelovanje pri izvajanju dokazov in pravica do pooblaščenca; pogosto sploh ne vedo, da je preiskovalna komisija dostopala do njihovih osebnih podatkov. Dokazi se izvajajo javno in z medijskim prenosom, varstvo zasebnosti pa je prepuščeno presoji komisije. V praksi tako pogosto prihaja do uhajanja informacij, za katero nihče ne odgovarja. Prav tako je problematičen dostop komisije do bančnih podatkov, ki ga zakon ne omejuje in zanj ne zahteva sodne odločbe,« so med drugim zapisali v analizi.
