Poslanec SD Bezjak Zrim kritičen do ministrove politične arbitrarnosti

V javnosti in strokovnih krogih so informacije o sestavi novoustanovljenega 26-čanskega strokovnega sveta za reformo vzgoje in izobraževanja, ki ga bo vodila državna sekretarka Mojca Škrinjar, sprožile burne odzive in upravičeno zaskrbljenost.

Gre za organ, ki bo začrtal korenite in dolgoročne spremembe v slovenskem šolskem sistemu, vključno z napovedano ukinitvijo devetletke.

»Glede na to, da šolski sistem predstavlja enega ključnih stebrov prihodnosti slovenske družbe in blaginje naših otrok, bi morale biti po mojem prepričanju reforme na področju izobraževanja utemeljene na vrhunski pedagoški in strokovni avtoriteti, ne pa na politični arbitrarnosti. Iz sestave sveta je razvidno, da so iz njega skoraj v celoti izključeni ključni profili pedagoške stroke. V svetu namreč primanjkuje strokovnjakov za predšolsko vzgojo, šolskih psihologov, strokovnjakov za delo z otroki s posebnimi potrebami ter, kar je pri šolski prenovi še posebej ključno, strokovnjakov s področja razvoja in priprave šolskih kurikulumov. Prav tako ste iz sveta izključili reprezentativne sindikalne predstavnike zaposlenih, ki predstavlja večino slovenskih učiteljic in učiteljev,« je v poslanskem vprašanju Borutu Rončeviću ministru za izobraževanje, znanost in mladino zapisal poslanec SD Damijan Bezjak Zrim.

Po drugi strani pa so bili v svet po njegovem mnenju imenovani posamezniki, ki nimajo nikakršnih referenc s področja izobraževalnih znanosti ali upravljanja šolskega sistema, so pa v javnosti prepoznani kot izrazito ideološko in politično profilirane osebnosti, kot sta Aleš Primc in dr. Jože Možina, kar vzbuja resne sume in skrbi o načrtni politizaciji javne šole, ki naj bi sicer pripeljala do ideološko nevtralnega izobraževalnega sistema.

Bezjak Zrim ministra sprašuje, na temelju katerih meril so bili izbrani in imenovani člani strokovnega sveta za reformo vzgoje in izobraževanja.

 Ali je ministrstvo pred imenovanjem objavilo javni poziv za zbiranje predlogov strokovnih institucij s področja vzgoje in izobraževanja? Zakaj so bili iz sestave sveta izpuščeni ključni predstavniki pedagoške stroke, kot so univerzitetni strokovnjaki za pedagoške znanosti, šolski psihologi, defektologi ter reprezentativni predstavniki sindikatov zaposlenih v vzgoji in izobraževanju? Kako namerava ministrstvo izpeljati reformo izobraževanja na podlagi strokovno utemeljenih izhodišč brez sodelovanja tistih, ki sistem dejansko izvajajo? Na podlagi katerih strokovnih referenc s področja šolstva in s kakšnim vsebinskim namenom sta bila v strokovni svet imenovana Aleš Primc ter dr. Jože Možina? Kakšen bo njun vsebinski in strokovni prispevek k sodobni ter vključujoči šolski reformi? 

Kaj pravijo na ministrstvu?

Glavna naloga strokovnega sveta bo po besedah ministrstva obravnava izhodišč reforme, strokovnih podlag in analiz, oblikovanje strateških usmeritev in predlogov ukrepov ter obravnava ugotovitev in predlogov, ki bodo nastajali v okviru strokovnih posvetov.

Minister Rončević je že ob napovedi šolske reforme dejal, je spomnil N1, da ne zaupa »pedagoškemu establišmentu po inštitutih, fakultetah, zavodih in na ministrstvu, ki je desetletja oblikoval in utrjeval ureditev, katere rezultate danes vsi poznamo« ter da »gre za zelo majhno skupino, nekaj deset ljudi, ki je obvladovala ključne vzvode sistema«.

Kot so za medije pojasnili na ministrstvu, »svet ni sestavljen po načelu institucionalnega zastopstva posameznih fakultet ali inštitutov, so pa med člani tudi strokovnjaki, ki se na univerzah neposredno ukvarjajo z izobraževanjem in didaktiko«. Izbiro Primca so pojasnili z besedami, da je »bil vključen z vidika demografskih vprašanj«. Možina pa je bil v svet vključen »zaradi svojega strokovnega in raziskovalnega dela na področju zgodovine ter poznavanja slovenske zgodovine in družbe.« Gre za eno od strokovnih področij, ki jih je zaradi širine izhodišč po mnenju reforme smiselno vključiti v razpravo.

Kljub številnim burnim odzivom je minister Rončević prepričan v svojo izbiro članov strokovnega sveta. Tednik Mladina pa je ministru namenila tokratno naslovnico, na katero se je odzval Rončević. »Reforma bo. Podpirajo jo javnost, učitelji in zaposleni v vzgoji in izobraževanju. Oblikovali smo strokovni svet, v katerem imajo ključno vlogo praktiki: kar 11 članov je sedanjih ali nekdanjih učiteljev in ravnateljev. Sodelujejo tudi predstavniki gospodarstva in prihodnjih delodajalcev, lokalnih skupnosti kot ustanoviteljic vrtcev in osnovnih šol ter drugi strokovnjaki,« je zapisal na X.