Koalicija se bo osredotočila na promocijo učinkov interventnega zakona. Foto: Anastasia Živulović/F.A.Bobo
Posvetovalnih referendumov očitno tokrat ne bo
To, o čemer se je govorilo neuradno in česar koalicija ni želela priznati, je zdaj že bolj ali manj dejstvo.
Taktika, ki jo je po vzoru Gibanja Svoboda z evropskih volitev ubrala Janševa koalicija na zadnjem referendumu, se ni obnesla. Napake zdaj ne bodo ponovili. Kampanja bo osredotočena na zakonodajni referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. V njenem okviru bodo morali odgovoriti na očitke, da zakon ustvarja veliko luknjo v javnih financah, zato je pomembno, kako jo nameravajo zapolniti.
»Bila je napačna ocena, delana po vzoru Gibanja Svobode z evropskih volitev,« ocenjuje dejstvo, da posvetovalnih referendumov tokrat ne bo, politični komentator, profesor z ljubljanske fakultete za družbene vede, Igor Lukšič.
Golobova Svoboda je namreč z namenom aktivacije svojega volilnega telesa ob zadnjih evropskih volitvah razpisala še posvetovalne referendume (o prostovoljnem končanju življenja, uvedbi preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah ter o gojenju in posedovanju konoplje za medicinsko in omejeno osebno uporabo).
Podoben manever je ob nedavnem zakonodajnem referendumu o noveli zakona o parlamentarni preiskavi ubrala Janševa koalicija, a glede na rezultat - neuspešno.
»Svoboda je morala (leta 2024, op.p.) zaradi volitev pripeljati čim več svojih, in taktika je delovala. V primeru referendumov pa se aktivirajo tudi na nasprotni strani, kar je uničilo ključni zakonodajni referendum. Zdaj so v koaliciji ocenili pravilno, vendar so z najavo teh tem že povedali, kakšna vlada so in bo že ta najava referendumov pomagala k dodatni mobilizaciji ljudi,« še pove Igor Lukšič.
Volilna opravila že tečejo
Državna volilna komisija je že sprejela rokovnik volilnih opravil za referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki bo v nedeljo, 6. decembra. Zahtevo za razpis referenduma so vložili sindikati, ki so zbrali več kot 40.000 overjenih podpisov. Zbiranje podpisov so podprle tudi opozicijske stranke (Svoboda, SD in Levica).
Koalicija pa je napovedala, da bodo tudi ob tokratnem zakonodajnem referendumu predlagali še posvetovalne (o nižjem DDV na energijo in hrano, racionalizaciji javnega sektorja ter prepovedi zakrivanja obraza na javnih krajih) - teh pa jih očitno ne bo.
To je mogoče sklepati, ker na predlaganem dnevnem redu redne seje državnega zbora, ki se začne v torek, in predlaganem dnevnem redu izredne seje, ki bo predvidoma v četrtek, ni predloga o razpisu posvetovalnih referendumov. Državni zbor bi moral namreč sprejeti še ustrezen odlok za posvetovalne referendume, če želi, da se ti izvedejo istega dne z zakonodajnim.
Upoštevan mora biti tudi zakonski rok med razpisom in glasovanjem, ki praviloma znaša najmanj 30 dni.
Da bi bili posvetovalni referendumi izvedeni sočasno z interventnim referendumom decembra, je ključno, da državni zbor sprejme odlok o njihovem razpisu in določi datum glasovanja.
Teoretično je torej sicer še mogoče, da bi posvetovalni referendumi bili, če bi jih koalicija razpisala do četrtka. Realno pa to ni verjetno.
Medtem pa že tečejo roki za izvedbo referendumskih opravil, v petek bodo okrajne volilne komisije določile volišča na območju okraja (območja in sedeže volišč), uradno pa se bo začela tudi referendumska kampanja.
Po podatkih notranjega ministrstva je volilnih upravičencev za referendum 1.698.752.
To bo referendum tega mandata
Koalicija se bo očitno v kampanji torej osredotočila na teme, povezane z razvojnim zakonom, predstavniki vlade ga že zagovarjajo v vrsti svojih nastopov, tudi predsednik vlade Janez Janša.
Nekateri ocenjujejo, da bo ta referendum dejansko referendum tega mandata.
To bo lakmusov papir glede podpore koaliciji in velja za ključni preizkus zaupanja javnosti v vlado Janeza Janše in koalicijske stranke (SDS, NSi, SLS, Demokrati ter formalno zunajkoalicijsko Resni.co).
Rezultat bo pokazal razmerje političnih moči v državi.
Gre za ideološki spopad dveh konceptov oziroma dveh ekonomskih vizij
Vladni blok zagovarja koncept gospodarskega razvoja preko davčne razbremenitve podjetništva in dela, opozicijski blok pa opozarja na tveganje za javne finance in zagovarja zaščito socialne države ter javnih storitev. Različne ankete napovedujejo različen izid referendumskega glasovanja - od tega, da je javnost rešitvam iz interventnega zakona naklonjena (anketa Episcentra), do tega, da bo izid tesen (Mediana).
V prihodnjih tednih bomo priča bitki za interpretacijo posledic uveljavitve zakona. Uveljavitev zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije bi po ocenah strokovnih institucij prinesla finančni izpad (luknjo) v višini med 900 milijoni in 1,2 milijarde evrov.
