Je sedež Marka Cegnarja (na sliki) na vrhu Pošte Slovenije res varen? Imel naj bi podporo Nove Slovenije. Sedež v upravi naj bi dobili tudi Demokrati. Ali SDS prepušča dolgoletno trnjavo koalicijskima partnericama?
SDS izpustil iz rok Pošto, kjer se bodo pasli tudi Demokrati
V ponedeljek bo konstitutivna seja nadzornega sveta Pošte Slovenije. Glavna točka je imenovanje predsednika oziroma predsednice nadzornega sveta.
Nadzorni svet v novi sestavi bo po naših informacijah poskrbel tudi za ustrezna kadrovanja v vrh Pošte Slovenije, kamor prihaja kader Demokratov. Marko Cegnar, predsednik uprave Pošte Slovenije, imenovan v času Golobove vlade, naj bi ostal s podporo Nove Slovenije. Je bil Cegnar tudi res med izbranimi gosti rojstnodnevne zabave vplivnega glavnega tajnika krščanskih demokratov?
Državna Pošta Slovenije je dolgo veljala za polje, ki ga je tako ali drugače obvladovala SDS. Pod vplivom te stranke je bila zlasti v obdobjih, ko je SDS oziroma Janez Janša vodil vlado. Direktor Pošte z najdaljšim mandatom doslej, na njenem čelu je bil skoraj deset let, je bil Boris Novak, ki je veljal za kader SDS, tudi v času tretje Janševe vlade so na čelo Pošte imenovali kader SDS, Tomaža Kokota.
Vse dokler ni na oblast prišla vlada Roberta Goloba. Kokot se je poslovil - bil je razrešen - septembra leta 2022 in po tem, ko je vodenje nadzornega sveta prevzela odvetnica Urška Kežmah. Pod njenim vodenjem nadzornikov je bil za predsednika uprave imenovan Marko Cegnar.
Se Cegnarju po vzoru Žige Debeljaka iz SDH in Andreja Ribiča iz Darsa maje stol?
Na ponedeljkovi konstitutivni seji nadzornega sveta v novi sestavi na dnevnem redu ni glasovanja o nezaupnici Cegnarju. Naši viri so to namigovali zlasti zaradi slabega poslovanja Pošte Slovenije, ki je prvič po 13 letih zabeležila skoraj štiri milijone izgube, ter kadrovskega fiasca nadzornega sveta Intereurope, hčerinske družbe Pošte Slovenije, ki ga prav tako vodi Marko Cegnar. Dnevni red se sicer lahko spremeni, a naši viri menijo, da je to malo verjetno.
Ključni del seje bo tako glasovanje o novem predsedniku nadzornega sveta, bolje rečeno predsednici, saj je po naših informacijah Kežmah edina kandidatka za ta položaj.
Kežmah nova stara predsednica, v upravo pa Demokrati?
Kežmah naj bi imela zadostno podporo, da še naprej vodi nadzornike, saj naj bi jo podpirali tudi trije predstavniki delavcev. Ima pa tudi podporo Nove Slovenije.
Med novimi nadzorniki je namreč Alenka Urnaut, ki prihaja iz kadrovskega bazena NSi, medtem ko je SDS prispevala samo Janeza Žlaka, ki je v času tretje Janševe vlade vodil SDH, bil pa je tudi prvi nadzornik Petrola.
Zanimivo pri tem je, da si koalicijske stranke torej niso enakomerno porazdelile novih nadzorniških mest. Demokrati Anžeta Logarja namreč nimajo nobenega predstavnika, a naj bi to koalicija uravnotežila z mestom v upravi Pošte; iz kvote Demokratov naj bi v upravo Pošte prišel Martin Mlakar. Zdaj je član Demokratov, v času Kokotovega vodenja Pošte pa je bil pomočnik poslovodstva.
Cegnar ostaja?
Predsednik uprave Pošte Slovenije Marko Cegnar po naših informacijah v izbranih krogih razlaga, da ima zagotovljeno podporo NSi in da bo na funkciji prvega moža ostal. To, da naj bi imel podporo Nove Slovenije, sicer za Info360.si ni želel komentirati.
Po nekaterih virih naj bi bil Cegnar med izbranimi gosti nedavne rojstnodnevne zabave vplivnega glavnega tajnika krščanskih demokratov, a to Robert Ilc zanika. Po naših informacijah sta bila gosta tudi Aleksander Mervar, direktor Elesa, Jure Valjavec, direktor, Triglav upravljanje nepremičnin.
Slabo poslovanje Pošte ga po naših virih ne bo odneslo, saj se z upadom obsega klasičnih in nekoč najdonosnejših poštnih storitev – upadom pisemskih pošiljk in denarnih storitev, tako rekoč srečujejo vse pošte v tujini.
Večina med njimi sicer ne računa (le) na pomoč države, temveč skozi procese privatizacij in uvajanja strateških sprememb same ustvarjajo pogoje za uspešnejše poslovanje. Pošta Slovenije je zagotovo specifična po tem, da o lastniškem preoblikovanju ne razmišlja. Prav tako iz letnih poročil zadnjih let ni zaznati njenega strateškega razmisleka o nadaljnjih akvizicijah, kot je bil primer nakup koprskega logista Intereuropa; ta zadnja leta Pošto Slovenije rešuje, da ni v še slabšem položaju, kot ga izkazuje lanskoletni negativni poslovni izid.
Nekateri sogovorniki ocenjujejo, da je pravzaprav vseeno, kdo bo obvladoval Pošto Slovenije v prihodnje. Desna ali leva politična opcija - vse nadaljujejo »gnilo strankarsko kadrovanje,« vsi se bojijo reakcij socialnih partnerjev ob napovedi ali izvedbi rezov, ki so nujni.
»Če nekdo več poje, kot ustvari, je to zagotovo alarm za nadzorni svet, SDH in še koga. Sodeč po rezultatih zadnjih let, pa to ni problem, s katerim bi se želel ukvarjati kdorkoli,« ocenjujejo naši viri.
Na konstitutivni seji NS soglasje za milijonski posel upravi
Pošta Slovenije je le eno od državnih korit, na katera se prisesajo strankarski kadri in z njimi povezani partikularni interesi. Tako bo na primer zanimivo spremljati, komu bo bančni račun izdatno obogatil milijonski posel nakupa električnih vozil.
Na ponedeljkovem dnevnem redu namreč nekatere preseneča tudi hitenje s pridobitvijo soglasja nadzornikov, da se pristopi k investiciji in izvedbi nabavnega postopka za nakup električnih vozil v višini milijon evrov.
