Ali bo Zoran Janković še šestič izvoljen za župana, je odvisno tudi od tega, kdo se bo prebil v drugi krog. Ankete mu ne kažejo, da bo zmagal v prvem. Foto: Borut Živulović/F.a.Bobo
Se ljubljanski župan Janković boji novih hišnih preiskav?
Zoran Janković ne komentira objave Janeza Janše na družbenem omrežju X, v kateri ta posredno namiguje na preiskave.
Anton Rop je med mlajšimi neprepoznaven kandidat za lokalne volitve v Ljubljani, je zato začel objavljati na Instagramu? Iz napovedane skupne liste z Urško Klakočar Zupančič bi lahko nastala nova politična stranka. Kaj je razlog za to? In kaj je v svoji objavi glede Skoka in Zorana Jankovića mislil Janez Janša?
V političnih kuloarjih se pojavljajo namigi, da se ljubljanski župan Zoran Janković pred poskusom naskoka na svoj šesti mandat na čelu prestolnice boji novih hišnih preiskav pod vlado Janeza Janše.
Predsednik vlade je na preiskavo Jankovića, ki mu ankete za zdaj ne kažejo izvolitve v prvem krogu, morda pa novega mandata sploh ne bo dobil, namignil v svoji objavi na družbenem omrežju X.
Novi organ za preiskovanje korupcije Skok bi se po njegovem, tako je razumeti Janševo objavo, očitno moral ukvarjati tudi z Jankovićem.
Znana je Jankovićeva izjava izpred nekaj let, ko je v oddaji Nedjeljom u 2 na hrvaški televiziji HRT dejal, da se ne boji zapora. Na vprašanje voditelja Aleksandra Stankovića, ali se boji usode Janeza Janše in odhoda v zapor, je izjavil, da se ne boji, ker je bil v vseh letih v izvršni oblasti največji nasprotnik politike Janeza Janše. Janković je glede tega televizijskega nastopa poudarjal, da je bila izjava vzeta iz konteksta. Takole jo je pojasnjeval leta 2022.
Na kabinet ljubljanskega župana smo naslovili prošnjo za komentar objave predsednika vlade Janše, a se nanjo ni odzval. So pa iz njegovega kabineta sporočili, da »župan govoric (o hišnih preiskavah, ki naj bi se mu obetale, op.p.) ni slišal«.
Kot smo pisali, je od dogajanja v zvezi z Jankovićem v veliki meri odvisna tudi morebitna kandidatura Klemna Boštjančiča (Gibanje Svoboda) za župana prestolnice.
Kdo bi koga premagal v drugem krogu?
Ali se bo Janković dejansko poslovil z Magistrata, je odvisno od tega, kdo se bo z njim uvrstil v pričakovani drugi krog volitev. V njegovem kabinetu trdijo, da Janković glede lokalnih volitev ni dal delati javnomnenjskih anket.
V anketi Episcentra za portal Zanima.me so v nedavni projekciji drugega kroga izmerili, da bi Jankovića lahko premagala le nekdanja predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, čeprav njena kandidatura za županjo še ni gotova.
Bo vendarle kandidat za župana Anton Rop, nekdanji predsednik vlade LDS ter večkratni minister, ki se na ljubljanske lokalne volitve podaja s skupno listo z Urško Klakočar Zupančič?
Rop ni odgovoril na naše vprašanje, ali se je torej že odločil, da se bo podal v kandidaturo za župana. V primeru izvolitve Ropa za župana Ljubljane pa je neuradno slišati, da bi bila sprva Urška Klakočar Zupančič podžupanja, prihodnje leto pa bi nato kandidirala za predsednico republike.
Jeseni nova stranka na levem polu?
Ker za Ropa velja, da pri mlajših generacijah ni prepoznaven, je morda povedno tudi to, da je odprl svoj profil in pred tremi dnevi začel objavljati na Instagramu.
Neuradno je sicer tudi slišati, da bi lahko iz napovedane skupne liste jeseni nastala kar nova politična stranka.
Razlog je preprost - gre za denar. Po lokalnih volitvah so namreč do financiranja iz občinskega proračuna upravičene politične stranke, ne pa samostojne liste kandidatov. Liste kandidatov lahko dobijo le povračilo stroškov volilne kampanje, če izpolnijo pogoje, ne pa rednega financiranja. Od tu bi se lahko črpal denar tudi za druge volitve.
Gneča na levem polu
Na levem polu je sicer znanih že nekaj imen kandidatov, med drugim volilno telo drobi tudi Luka Mesec, ki tako dejansko dela v Jankovićevo korist oziroma njegovo vnovično izvolitev, saj možnosti, da bi sam postal župan v resnici nima.
O drobitvi je razmišljal tudi podpredsednik stranke Prerod Klemen Grošelj. Zapisal je, da bodo ljubljanske volitve več kot izbira novega župana ali županje.
»Lahko postanejo prvi resni preizkus, ali je leva sredina pripravljena spremeniti svoj politični model in se bodo različni levosredinski akterji sposobni povezati okoli skupne razvojne vizije, kompetentne ekipe ter kandidata ali kandidatke, ki lahko takšno povezovanje verodostojno predstavlja. Takšen dogovor ne bi pomenil odpovedi razlikam, ampak politično zrelost in spoznanje, da je skupni interes včasih pomembnejši od interesov posameznikov. Če bo leva sredina ta korak zmogla narediti že v Ljubljani, bo to veliko več kot lokalna volilna zmaga. To bo prvi resnični dokaz njene prenove,« je ocenil Grošelj.
