Referendum o denarni pomoči: suženjstvo ali dodatna priložnost?

Število prejemnikov denarne socialne pomoči (DSP) se v zadnjih letih postopoma znižuje, vendar referendumsko vprašanje o pogojevanju njenega prejemanja z družbeno koristnim delom dviguje veliko prahu. Četudi je vprašanje zgolj posvetovalnega značaja ter se nanaša na tiste, ki nimajo objektivnih ovir za delo, se lomijo kopja o tem, ali gre za učinkovito spodbudo k zaposlovanju ali za nepotreben političen manever. 

Pomoč za odraslo oziroma samsko osebo letos znaša 507 evrov, v zadnjih letih pa je največ njenih prejemnikov starih med 36 in 50 let, torej v obdobju, ko so ljudje običajno na vrhuncu svoje delovne aktivnosti. S podatkom, koliko prejemnikov nima objektivnih ovir za delo, na ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve ne razpolagajo, pojasnjujejo v službi za odnose z javnostmi.

Kaj je denarna socialna pomoč in komu je namenjena?

DSP je socialnovarstveni prejemek posameznikov ali družin, ki si ne morejo zagotoviti materialne varnosti zaradi okoliščin, na katere nimajo vpliva. Upravičenci so slovenski državljani, tujci s stalnim prebivališčem, osebe z mednarodno zaščito ali tiste, ki pomoč uveljavljajo na podlagi mednarodnih aktov, izhaja iz poročila Inštituta za socialno varstvo.

Prejemniki so osebe oziroma gospodinjstva, ki jim je ta izplačana, upravičenci pa izpolnjujejo pogoje za to pravico. Razmerje med številom prvih in drugih je približno 1: 1,5, opažajo na ministrstvu.

Vir: MDDSZ (Opomba: *Podatki do vključno julija)

Od druge polovice leta 2023 naprej se povprečno število mesečnih prejemnikov in upravičencev postopno znižuje. Gibanje števila je povezano ne le z zunanjimi okoliščinami, ki vplivajo na dohodke v gospodinjstvih (ekonomske razmere, razmere na trgu dela, brezposelnost), temveč tudi z zakonodajnimi spremembami, so strnili na inštitutu.

Sredstva, ki jih iz državnega proračuna namenjamo za socialno pomoč, se postopoma nižajo. V zadnjem desetletju so vrh dosegla v koronskih letih 2020 in 2021, ko je bila več kot tretjina registrirano brezposelnih. Med upravičenci je približno tri četrtine odraslih in četrtina otrok, naštevajo na ministrstvu.

Sicer so upravičeni še do plačila zdravstvenega zavarovanja, prav tako lahko dobijo izredno denarno pomoč, subvencijo najemnine in vrtca; nekateri lahko uveljavljajo dodatek za delovno aktivnost.

Prejemniki po državljanstvu

Na ministrstvu za obdobje med 2022 in 2025 razpolagajo še s podatki o prejemnikih po državljanstvu. V tabeli predstavljamo lestvico prvih desetih po prejemnikih in znesku.

Vir: MDDSZ

Navedeno ne predstavlja dejanskega števila posameznikov, temveč seštevek letnih prejemnikov v štiriletnem obdobju, kar pomeni, da je posameznik, ki je pomoč prejel vsako leto, štet štirikrat. Uvrstitvi na lestvico so se približali še črnogorski (73.989 evrov izplačil) in afganistanski (82.940 evrov) državljani.

Dodana vrednost s stranskimi učinki

Za večji del prejemnikov bi pogojevanje pomenilo hitrejšo zaposlitev, vendar se je treba zavedati potencialnih negativnih učinkov. Med njimi je učinek zaklenjenosti, kjer brezposelni z vključitvijo v družbeno koristna dela prave zaposlitve ne iščejo preveč intenzivno in si zmanjšajo njeno verjetnost. To vodi v zaposlitve, ki ne ustrezajo usposobljenosti in izobrazbi, pravi izr. prof. dr. Anže Burger, ekonomist s fakultete za družbene vede, ki pogojevanje sicer podpira.

Prav tako opozarja na možnost povečanja brezposelnosti na polju sive ekonomije – tisti, ki delajo na črno, bi delo izgubili, če jih delodajalci ne bi bili pripravljeni zaposliti za vsaj minimalno plačo. To je po njegovih besedah lep primer, kako lahko napake v ekonomski politiki vodijo v množico nepredvidenih negativnih učinkov, tudi ob smiselnih in dobronamernih ukrepih.

Na žalost na koncu javnost in del politike takšen izid poimenujeta nepravilnost trga, razmišlja.

»Brezposelni so moralno dolžni, da svojim sodržavljanom v zameno za financiranje nadomestil in socialnih transferov povrnejo vsaj s simboličnimi družbeno koristnimi deli. Študije kažejo, da pogojevanje skrajša trajanje brezposelnosti in poveča verjetnost zaposlitve. Kdor socialno pomoč zlorablja, bi se moral vključiti v programe teh del in bi s tem ustvaril dodano vrednost za družbo, kot je vzdrževanje javnih površin, delo v socialnih ustanovah, okoljski projekti.«

Takšna dela bi morala biti primerna za dotičnega brezposelnega, ne da bi ogrožala dostopnost do nadomestila ali socialnih transferjev za tiste, ki jih resnično potrebujejo, poudarja. V kolumni za Pravno prakso je obširneje osvetlil razloge za naklonjenost spremembam.

Nesmisli in populizmi

Medtem sociolog doc. dr. Srečo Dragoš s fakultete za socialno delo ocenjuje, da je referendumsko vprašanje nesmiselno. Že zdaj namreč velja, da prosilci ne dobijo pomoči, če brez razloga zavračajo zaposlitev. Zaradi tega meni, da so predlagatelji »izprijeni«, saj uvajajo nadzor, ki že obstaja, a se hkrati:   

»Niso potrudili predstaviti nobenih števil, domnev o tem, koliko naj bi bilo teh delovno sposobnih prejemnikov, ki nočejo delati in za kak znesek so ogoljufali državo. Nihče od koalicije, ki je vsilila referendum, se ni potrudil niti blefirati na to temo. 'Ste za to, da še naprej dihamo zrak, brez katerega ne moremo živeti?' – kdo bo glasoval z NE?«

Pogojevanje prejemanja pomoči zanj ni smiselno, ker gre za golo preživetje. To pomeni, da četudi nekdo prejme polni znesek (507 evrov) – večina dobi manj – ostane globoko pod pragom revščine, ki je na 1021 evrih (relativna) oziroma na 643 evrih (absolutna revščina). Smiselno bi bilo le, če bi povečalo prehod v zaposlitev, če prisilno delo ne bi nadomeščalo plačanega ter povečalo revščine, če stroški ne bi bili večji od koristi in če bi bile delovne ovire upoštevane, ocenjuje.

Kako omejiti zlorabe, ne da bi prizadeli poštene prejemnike

Dragoš predlaga branje poročila Računskega sodišča iz leta 2021 o reviziji centrov za socialno delo in izvajanje njegovih priporočil. To ugotavlja, da so zlorabe minorne, zanje pa niso krivi prejemniki pomoči, ampak neenotni nadzor od CSD in odsotnost navodil z ministrstva. Zato poziva:

»Uvede naj se javna, enotna in vsakoletna statistika o nepravilnostih. Ene naj bodo administrativne napake, druge naj vsebujejo število neupravičenih izplačil, v tretjih naj bodo namerne goljufije. Dokler je ne bomo imeli, si bo lahko vsak minister in politik izmišljeval karkoli na račun najrevnejših in krepil anekdote o prejemnikih socialnih pomoči, ki se na CSD pripeljejo z 'mercedesi'.«

Ne suženjstvo, ampak dodatna priložnost

Družbeno koristno delo na pristojnem ministrstvu razumejo kot eno od poti posameznikove aktivacije, med njegovimi naslednjimi koraki pa so lahko usposabljanje, javna dela, subvencionirana zaposlitev, prehod na trg dela. V skupnosti so potrebe po manjših storitvah na področju skrbi za okolje, krožnega gospodarstva, pomoči starejšim, ki se sčasoma razvijejo v plačano delo, novo storitev ali podjetniško pobudo, naštevajo. A opozarjajo: 

»Pri tem morajo biti varovalke jasne. Družbeno koristno delo ne sme postati vir brezplačne delovne sile in nadomeščati rednih zaposlitev. Enako velja za morebitne prihodnje oblike dela. Njihov namen ne sme biti zniževanje standardov dela, ampak ustvarjanje dodatnih možnosti za ljudi, ki so od trga dela oddaljeni.«

O konkretnih rešitvah, kako to izpeljati, bodo spregovorili, ko znana volja volivcev.