V studiu Info360 so se pomerili kandidati za župana štajerske prestolnice (od leve proti desni): Bor Greiner, Andrej Bauman, Katja Koren in Matevž Frangež.
Spopad za Maribor: kdo ima načrt, kdo pa samo obljublja?
Štirje kandidati, ki jim javnomnenjske raziskave kažejo najbolje, so soočili poglede na razvoj mesta - od financ do prometnega kaosa.
Na mariborskih lokalnih volitvah se bo za 45 sedežev v mestnem svetu potegovalo kar 488 kandidatov na 17 listah, za županski položaj pa deset kandidatov. V oddaji V središču so mnenja soočili štirje kandidati za župana: edina ženska kandidatka, nekdanja smučarka in državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport Katja Koren (podpira jo vladna koalicija), nekdanji državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo in nekdanji poslanec Matevž Frangež (podpirajo ga SD, Levica ter Lista kolesarjev in pešcev), kot nestrankarska kandidata pa sta nastopila Andrej Bauman, mestni svetnik, ekonomist in podjetnik ter Bor Greiner, novinar in voditelj.
V tokratno oddajo V središču smo povabili kandidate za župane v mestu Maribor, ki jim trenutno rezultati javnomnenjskih raziskav kažejo najbolje.
V najnovejši raziskavi, ki jo je za Večer izvedla Mediana, ima med opredeljenimi volivci največ - 39,1 % - podpore nestrankarski kandidat Bor Greiner, sledijo Matevž Frangež s 25,6 odstotka, Katja Koren s 16 odstotki ter Andrej Bauman z 9,9 odstotka. Ob tem velja dodati, da je po tej raziskavi skoraj 25 odstotkov anketiranih še neodločenih.
V bitki za županski stolček Bauman stavi na 25-letne izkušnje iz različnih področij, delovanje v mestnem svetu, operativno sposobnostjo sprejemanja težkih odločitev ter kompetentno ekipo, ki jo je izbral: »Sem v najboljših letih in te želim nameniti občanom.«
Koren poudarja žensko energijo, ki je v politiki primanjkuje, ter povezovalni pristop in neposredno podporo vladne koalicije, izkušnje iz športa in državne uprave. Ker je v športni karieri videla, kaj pomeni podpora domačega mesta, mu želi zdaj to vrniti.
Greiner kot prednost izpostavlja svojo zgodnjo kandidaturo za župana - zanjo se je odločil že novembra lani. Zavzemal se bo za mehkejše upravljanje mesta in sinergijo vseh dobrih idej ter delovanje v dobro vseh občanov.
Frangež prav tako stavi na izkušnje predvsem pa na poznavanje mehanizmov, ki bi pripomogli h gospodarskemu preobratu Maribora, ki razvojno nazaduje. »Odkar sem bil otrok, sem sanjal o tem, da Mariboru povrnemo njegovo gospodarsko moč.«
Sogovorniki so se strinjali, da je Maribor zaradi zgodovinskih krivic in sistemske ureditve »podfinanciran.« Po besedah Baumana leto začnejo s 30–35 milijonov evrov visokim primanjkljajem za zakonsko obvezne naloge, zato bi morali po njegovem mnenju to prioritetno urediti.
Greiner se strinja in pojasnjuje:
Poleg slabega finančnega stanja so kandidati poudarili še težave z mirujočim prometom (parkirišča), nevzdrževanim mestom, prometnimi zamaški ter neenakomernim razvojem središča in podeželja. Greiner je opozoril, da nekateri ljudje na svojem območju še vedno nimajo vode, na avtobus pa se na nekaterih območjih lahko čaka tudi po eno uro.
Bauman je spomnil, da se za javni avtobusni prevoz nameni 15 milijonov letno in da bi se morali ljudje zavedati, kako visok strošek je javni prevoz.
Kaj bodo naredili v prvih stotih dneh mandata?
Če bi bil imenovan za župana, bi Greiner najprej naredil podroben pregled stanja financ in projektov. Šele potem bi videli, kakšnim sanjam bodo sploh lahko sledili, je dejal.
Bauman bi najprej poskrbel za projekte, ki so v teku:
Koren bo najprej poskušala vzpostaviti čim večjo koalicijo v mestnem svetu, sledila bo revizija poslovanja, s katero bo ugotovila, kje sploh so, tretja zadeva pa bo rebalans proračuna, da bodo naredili projekte, s katerim se bodo približali ljudem:
Frangež vidi prioriteto v sprejemu regionalnega razvojnega programa in urejanjem začasnega parkiranja v centru mesta. Parkiranje bi Greiner reševal s pokritim vkopom mimo Ljudskega vrta, pa do avtobusne postaje, kjer bi lahko po njegovem umestili štiri garažne hiše.
»Imamo dovolj strokovnjakov in dovolj analiz, da bomo našli ustrezno rešitev,« je prepričana Koren.
Sogovorniki so spregovorili tudi o največjem projektu Rotovž, ki velja za eno največjih in najbolj odmevnih infrastrukturnih investicij v kulturo v Mariboru v zadnjih desetletjih. Strinjali so se, da bo treba narediti vse, da bo Rotovž služil svojemu namenu, da bo popolnjen s programi in da bodo lahko kriti tudi visoki stroški njegovega vzdrževanja.
Kandidati so ob koncu predstavili svoje vizije za razvoj Maribora – od poudarka na povezovanju z Ljubljano, uresničevanju projektov in izboljšanju kakovosti življenja do obljub o transparentnem vodenju, novih delovnih mestih in dostopnih stanovanjih.
Soočenje, v katerem boste izvedeli, kaj si posamezni kandidati mislijo o sežigalnici v Mariboru, o povišanju nadomestila za uporabo stavnega zemljišča ali širitvi plačljivih območij za parkiranje, si oglejte v oddaji, ki jo je tokrat vodila Brigite Ferlič:
