Matej Grah od vlade zahteva Gamulinovo razrešitev, v ozadju pa so vprašanja o varnosti državnih podatkov in delovanju njegovega urada za informacijsko varnost. Foto: STA
Svoboda bi zaradi Izraelcev odstavila prvega moža informacijske varnosti
Poslanec Matej Grah od vlade zahteva razrešitev dr. Nika Gamulina ter odgovore o varnostnih tveganjih in minulem vdoru v državni informacijski sistem.
Urad glede morebitnega sodelovanja z izraelskim podjetjem Dream Security ni podal dovolj jasnih pojasnil, je prepričan Grah.
Matej Grah, generalni sekretar stranke Gibanje Svoboda, je včeraj vladi namenil dve poslanski pobudi. V eni jo sprašuje o odstavitvi dr. Nika Gamulina s položaja vršilca dolžnosti direktorja vladnega urada za informacijsko varnost.
»Menim, da vodenje tako občutljivega organa zahteva zaupanje, ki ga ozka in nepopolna objavljena pojasnila ne morejo zagotoviti, zato na vlado naslavljam pobudo, da naj nemudoma odstavi dr. Nika Gamulina,« je zapisal Grah.
Pri tem se je skliceval na skopo pojasnilo urada »glede razkritja njegovega dogovora o testiranju umetnointeligenčnega kibernetskega orodja Sphere izraelske družbe Dream Security.«
Od organa, odgovornega za informacijsko varnost države, javnost upravičeno pričakuje celovite in preverljive odgovore o namenu sodelovanja, vsebini sestankov, sprejetih dogovorih ter predvidenih varovalkah za zaščito državnih podatkov, je prepričan.
Pojasnilo, da orodje doslej ni bilo testirano, mu zato ne zadošča. Odprta tako ostajajo vprašanja, kdo je sodelovanje predlagal, kaj je bilo dogovorjeno, katere aktivnosti so že potekale ter kdo je presojal varnostna tveganja in odgovarjal za nadaljnje korake. Pojasniti je treba še, zakaj je javnost za to izvedela iz medijev in katere informacije je urad pred tem razkril pristojnim nadzornim organom, še našteva poslanec.
Od vlade pričakuje, da bo objavila vse relevantne podatke, ki bodo omogočili javni nadzor.
Gamulina smo prosili za odziv na pobudo. Njegov odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
Izraelsko podjetje lahko sproži varnostna tveganja
V zadnjem času je bil urad zaradi potencialnega sodelovanja z izraelsko družbo Dream Security, ki jo vodi nekdanji avstrijski kancler Sebastian Kurz, že tarča javnih kritik. Dogovoril naj bi se namreč, da bodo pri nas testirali orodje Sphere za zagotavljanje nacionalne kibernetske varnosti, je poročal portal Oštro.
Pri tem bi lahko prišlo do več varnostnih tveganj glede morebitnega razkritja državnih podatkov, odvisnosti od tujega ponudnika, morebitne uporabe državnih podatkov za urjenje globalnih modelov in možnega dostopa tujih subjektov do občutljivih sistemov, so opozorili.
Urad je odgovoril, da bo morebitno testiranje izvedeno na testnih podatkih v izoliranem okolju brez internetne povezave.
Razburja tudi minuli kibernetski napad na državno upravo
V drugi poslanski pobudi Grah vlado sprašuje o kibernetskem napadu na informacijski sistem državne uprave, do katerega je prišlo med minulim prazničnim koncem tedna.
Med drugim ga zanimajo okoliščine vdora, obsegu škode, odgovornost za varnostne pomanjkljivosti in načrtovana neodvisna preiskava. Vlada ima za odgovor na pobudi na voljo 30 dni.
Kot je znano, je napadalec konec oktobra vdrl v strežnik državnega organa, s čimer je nepooblaščeno pridobil podatke o uporabniških računih državne uprave. Pridobil je več kot 15.000 uporabniških zapisov iz sistema Domino, med katerimi je bilo 7.216 zapisov z zgoščenimi vrednostmi gesel. Iz njih je mogoče ugotoviti izvirno geslo, so sporočili iz urada za informacijsko varnost.
Urad je sicer že pred dvema tednoma opozoril, da je v Sloveniji kibernetska varnost visoko ogrožena – zlasti zaradi ranljivosti v programskem jeziku PHP.
»Napadli« nekdanjega predsednika vlade
V zadnjih petih letih so odmevali kibernetski napadi na medijsko hišo Pro Plus, urad za zaščito in reševanje, uporabnike bank, zunanje ministrstvo, HSE in mariborsko univerzo.
Izjemno pozornost javnosti je dobil februarski kibernetski napad na vlado. Vojko Volk, državni sekretar za nacionalno varnost v tedanji vladi Roberta Goloba, je ocenil, da je bil v ozadju mednarodni kriminal. Napadli so sicer profil predsednika vlade ter njene komunikacijske kanale, zaradi česar so zaprli možnost komentiranja na profilih na Instagramu, saj so zaznali povečanje števila komentarjev; v dveh minutah se je nabralo 422 identičnih zapisov.
Medtem je vplivnež Aleksandar Repić (Nepridiprav) predstavil drugačno plat zgodbe. Začela se je, ko je predsednik vlade izbrisal spletno anketo, z rezultati katere ni bil zadovoljen, nato pa je zaprl še svoj profil. Uporabniki so mu zato začeli slediti, Repić pa jih je pozval, naj v komentar napišejo »nisem« oziroma »nismo fejk« in tako pokažejo, da niso lažni sledilci, kot jih je obtožil premier.
»Zato to ni bil kibernetski napad, ampak napad na Svobodo, saj so bili ljudje nezadovoljni z njihovim delom in njihovim manipuliranjem na družbenih omrežjih. Med drugim so nas obtožili, da napadamo demokracijo in odpiramo lažne profile,« je komentiral takrat.
