Slovenija je med nekdanjimi evropskimi socialističnimi državami izjema glede ohranjanja spomenikov revolucije. Absurd: osrednji stoji pred hramom demokracije kot njeno nasprotje. Foto: STA
Tudi Janševa vlada se ne bo dotaknila spomenika revolucije
Janševa vlada je nedavno odpravila idejno rešitev za postavitev spomenika slovenske osamosvojitve na Trgu republike v Ljubljani in ministrstvu za obrambo naložila pripravo drugačnih vsebinskih izhodišč. Spomenika slovenske osamosvojitve tudi po 35 letih torej nimamo, stoji pa pred državnim zborom še vedno spomenik revolucije, posvečen komunističnim revolucionarjem, ki so zakrivili najhujše zločine nad slovenskim narodom. In očitno bo tam ostal tudi pod Janševo vlado.
Konec oktobra je ministrstvo za pravosodje objavilo, da se je vlada "seznanila z informacijo o stanju projekta postavitve spomenika slovenske osamosvojitve na Trgu republike v Ljubljani."
Na vladi so s sklepom razveljavili odločitev Golobove vlade o izbiri natečajne rešitve za svetlobne elemente med tlakovci, ki bi simbolično sledili gibanju ljudi in množic, kot so to opisali snovalci ideje.
Ministrstvu za obrambo pod vodstvom Valentina Hajdinjaka (NSi) so naložili iskanje drugačne rešitve.
19 ton težek spomenik v čast zločinom
In med tem ko se zapleta pri postavitvi obeležja naše osamosvojitve, osrednji trg v glavnem mestu še vedno krasi velik 19 ton težek bronasti spomenik revolucije.
Revolucijo so zaznamovali medvojni poboji političnih nasprotnikov komunistov, množični povojni poboji vojnih ujetnikov (domobrancev) in civilistov, množične zaplembe premoženja in na tisoče krivično zaprtih ljudi.
Okoli 25 tisoč ljudi se je pred komunisti umaknilo v tujino, sistematične kršitve človekovih pravic pa so v diktaturi trajale vse do leta 1990.
Na vlado pod vodstvom premierja Janeza Janše smo zato vprašali, ali bo hkrati ob zasnovi in postavitvi spomenika osamosvojitve s Trga republike odstranjen spomenik revolucije? Tudi obrambno ministrstvo smo prosili za pojasnila, ali se bodo zavzeli za odstranitev tega spomenika ter kateri bodo njihovi prvi koraki pri pripravi izhodišč za spomenik osamosvojitve.
Izogibanje odgovoru
Kot so zapisali na pristojnem ministrstvu, bo glede spomenika osamosvojitve ob vnovični celoviti preučitvi in ovrednotenju prvotnih izhodišč zadolžena nova komisija, ki jo bo ustanovila vlada.
"Pri oblikovanju predloga sestave komisije bo ministrstvo za obrambo težilo k vključenosti vseh pristojnih ministrstev, strokovnih institucij in drugih upoštevnih deležnikov, z namenom zagotoviti ustrezno interdisciplinarno obravnavo zgodovinskih, simbolnih, arhitekturnih, urbanističnih, umetniških, kulturno-varstvenih, izvedbenih in protokolarnih vidikov."
Časovnica imenovanja nove komisije, priprave novih izhodišč, priprave natečajne naloge ter razpisa in izvedbe novega javnega natečaja v tem trenutku še ni določena, pravijo.
Glede usode spomenika revolucije pa z obrambnega ministrstva molk. Naše vprašanje o tem so popolnoma ignorirali.
Na vlado smo zato ponovno naslovili vprašanje, ali so kakšni načrti s spomenikom revolucije, in prejeli naslednji odziv:
"Odgovor ste po naših informacijah prejeli od ministrstva za obrambo, v pristojnost katerega sodi vprašanje, ki ste ga poslali."
"Kulturni spomenik državnega pomena"
A kot rečeno, obrambno ministrstvo na to konkretno vprašanje sploh ni odgovorilo. Prav tako smo ostali brez odgovora ministrstva za kulturo, ki ga vodi Ignacija Fridl Jarc iz kvote SDS.
Spomnimo, pred 12 leti je vlada Alenke Bratušek z odlokom razglasila celotno območje Trga republike za kulturni spomnik državnega pomena, torej tudi spomenik revolucije.
Zanimalo nas je, ali bodo na ministrstvu za kulturo še pred (morebitno) odstranitvijo tega spomenika vladi predlagali, da se iz omenjenega odloka izbriše razglasitev, da gre za spomenik državnega pomena?
Se bodo zavzeli, da se ga premesti v enega od muzejev (na prostem)? Naleteli smo na gluha ušesa.
Dr. Griesser Pečar: treba ga je premestiti v muzej
Zato pa je bila kristalno jasna zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar, med drugim avtorica priznane zgodovinske monografije Razdvojeni narod: Slovenija 1941 - 1945.
"Nesprejemljivo je, da imamo še vedno spomenik revolucije pred parlamentom."
Premestila bi ga v Park vojaške zgodovine v Pivki. Prav tako bi morali po besedah dr. Griesser Pečar iz centra Ljubljane v muzej premestiti kipa revolucionarjev Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča. Pred slednjim se nekateri politiki celo še poklonijo. Enakega mnenja je sicer zgodovinarka glede velikega Titovega spomenika v Velenju.
"Ne smemo pozabiti, da je komunistična partija zlorabila upor zoper okupatorja, da je lahko izvedla revolucijo in prevzela oblast," je bila jasna Grisser Pečar.
Po besedah zgodovinarke je bil upor proti okupatorju absolutno legitimen, vendar ne revolucija. Tudi zgodovinar dr. Jože Dežman, ki ga je sedanja vlada imenovala za v. d. direktorja Muzeja slovenske osamosvojitve, je za odstranitev spomenikov omenjenih revolucionarjev. Spomenika revolucije pa ne bi odstranil, pač pa bi ga drugače osmislil.
"Treba je razmisliti, kako ga koncipirati, da bo hkrati opomnik zoper revolucijo, hkrati pa bi predstavljal, kaj je bilo v tistem času pozitivnega narejeno za razvoj Slovenije," je dejal Dežman.
