Vse več ljudi v rezervni sestavi vojske: vabljiva možnost dodatnega »zaslužka«

Prejemki oziroma nadomestila za pogodbeno rezervno sestavo (PRS) so se v zadnjih letih znatno zvišali, prav tako so se izboljšali pogoji in plačila za usposabljanje ter pripravljenost. Prejemki oziroma nadomestila so se namreč zvišali po spremembi uredbe o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi leta 2021 z nadaljnjimi prilagoditvami ter indeksacijami v naslednjih letih.

Naraščanje članov PRS

Posledično je od leta 2021 začelo rasti število pripadnikov PRS. 

Pogodbeni rezervisti že skoraj 24 let dopolnjujejo Slovensko vojsko: prvi pogodbeni rezervisti so pogodbo o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi podpisali 21. decembra 2002.

Na ministrstvu za obrambo (MORS) so pojasnili, da je naraščanje števila pripadnikov PRS neposredno povezano s promocijskimi aktivnostmi, spremembami zakonodaje in finančnimi spodbudami.

Pogodbeni rezervisti s predhodnimi vojaškimi izkušnjami (odsluženim vojaškim rokom) prejmejo 14 evrov na dan oziroma približno 427 evrov na mesec plačila za pripravljenost, dodatna plačila pa prejmejo tudi za dneve dejanskega usposabljanja ali vpoklica.

Pred spremembo zakonodaje na tem področju, je nadomestilo znašalo skoraj pol manj. 

Poleg finančnih ugodnosti je PRS postala bolj vabljiva tudi za starejše, saj se je dvignila starostna meja za sodelovanje v rezervni sestavi do 60 (prej 55 let) oziroma 65 (prej 60 let) let za častnike. Omogočen je ponovni vstop nekdanjim poklicnim pripadnikom stalne sestave. Možen je tudi vstop brez predhodnih vojaških izkušenj, saj v pogodbeno rezervo lahko vstopijo tudi državljani, ki niso služili vojaškega roka. Ti v prvem letu opravijo trimesečno temeljno vojaško strokovno usposabljanje, kar privablja mlajše in tiste, ki si želijo preizkusiti vojaško življenje. Med usposabljanjem pridobijo specialistično vojaško znanje in se usposobijo za opravljanje določene vojaške evidenčne dolžnosti, kot so na primer strelec, namerilec, vezist in drugi.

Usposabljanje pogodbenih pripadnikov z odsluženim vojaškim rokom praviloma ni daljše od 30 dni na leto. Osnovni pogoj za vključitev v rezervno sestavo pa je vsaj zaključena srednja poklicna šola. 

Starostna in spolna struktura rezervistov

Trenutno je v PRS 1408 moških in 118 žensk.

Starostna struktura je naslednja:

Pogodbeni pripadniki rezervne sestave so lahko vpoklicani na opravljanje nalog, ki so nujne za zagotavljanje pripravljenosti SV, in sicer v več krajših terminih, pri čemer vpoklic v koledarskem letu ne sme biti daljši od 30 dni, vključno z vpoklicem na usposabljanje pa ne sme biti daljši od treh mesecev.

Vse podrobnejše informacije najdete na spletni strani MORS.

Letos - do 1. oktobra  je bilo na temeljno vojaškostrokovno usposabljanje (TVSU) napoteno 196 kandidatov, uspešno jih je usposabljanje opravilo 118, 60 pa jih je še na usposabljanju. V generaciji november 2026 predvidevajo napotitev več kot 50 novih kandidatov.

Do 1. 10. 2026 je bilo na prostovoljnem služenju vojaškega roka, kjer usposabljanje prav tako poteka po programu temeljnega vojaškostrokovnega usposabljanja, 393 kandidatov, uspešno jih je usposabljanje opravilo 208, 102 pa sta še na usposabljanju. V generaciji november 2026 predvidevajo napotitev preko 100 novih pripadnikov. 

Pogodba za PRS se praviloma sklene za pet let (izjemoma tudi za eno leto). Po veljavni ureditvi se lahko podaljšuje za enako časovno obdobje, torej praviloma znova za pet let, drugače pa od enega do pet let, seveda če posameznik izpolnjuje predpisane pogoje in obstaja obojestranski interes, so pojasnili na MORS. 

Med člani rezervne sestave je tudi Monika Zupanc, nekdanja žena prvaka Slovenske nacionalne stranke Zmaga Jelinčiča, ki je temeljno vojaško usposabljanje pred nedavnim opravila s hčerko. Kot vojakinji sta zaprisegli v vipavski vojašnici 25. septembra 2026. V zvezi s tem je odgovorila na nekaj naših vprašanj. 

{embed_youtube_video}{/embed_youtube_video

Zakaj ste se odločili, da se pridružite SV? 

Želja, da bi se pridružila SV, je bila v meni prisotna že vrsto let, vendar so imele v preteklosti prednost druge življenjske in družinske odgovornosti. Zdaj, ko sta moji hčeri odrasli, sem začutila, da je napočil pravi trenutek, da uresničim tudi to svojo dolgoletno željo. Odraščala sem v izrazito domoljubni in narodno zavedni družini. Moji starši in brat so s svojim zgledom pomembno oblikovali moj odnos do domovine, slovenskega jezika, naše zgodovine in narodne identitete. Ljubezen do Slovenije zato zame ni zgolj beseda, temveč vrednota, s katero sem odraščala in ki me spremlja vse življenje. Služenje domovini razumem kot čast, odgovornost in osebno zavezo. 

Še posebej dragoceno mi je, da je temeljno vojaško usposabljanje opravila tudi hči. Kot mama sem nanjo neizmerno ponosna, predvsem zato, ker ima iskreno rada svojo domovino in živi vrednote Slovenske vojske. Zame je to ena najlepših popotnic, ki jih lahko otrok odnese v življenje. Ponosna sem, da je pripravljena za svojo domovino tudi nekaj storiti in zanjo prevzeti odgovornost.

Ali ste zdaj v rezervni sestavi SV in ste podpisali pogodbo?

S SV imam sklenjeno pogodbo o službi v rezervni sestavi. Svojo vojaško pot želim nadaljevati, pridobivati nova znanja in izkušnje ter se tudi v prihodnje dodatno izobraževati in usposabljati.

Kako na to vaše udejstvovanje gleda delodajalec, ste namreč v rezervni sestavi SV, zato lahko vaša predvidena odsotnost z delovnega mesta traja do 30 dni? 

Zaposlena sem v javnem sektorju, na Mestni občini Ljubljana, kjer že 21 let opravljam delo na področju mednarodnih odnosov in protokola. Delodajalec je bil predhodno seznanjen z mojo odločitvijo za vključitev v rezervno sestavo SV in udeležbo na temeljnem vojaškem usposabljanju. Glede prihodnjih obveznosti v pogodbeni rezervni sestavi Slovenske vojske pa trenutno potekajo pogovori o njihovem usklajevanju z delovnimi obveznostmi. Svoje delo rada opravljam in želim ga opravljati še naprej, prav tako pa želim izpolnjevati zavezo, ki sem jo s prisego dala Republiki Sloveniji. 

Nekateri menijo, da je rezervna sestava super za hiter zaslužek: kako težko je prestati vojaško usposabljanje? 

Temeljno vojaško usposabljanje je bilo ena najzahtevnejših, a hkrati najdragocenejših izkušenj v mojem življenju. Zahteva veliko telesne pripravljenosti, psihične zmogljivosti in trdnosti, discipline, vztrajnosti, hitrega razmišljanja in odločitev, ter sposobnosti delovanja v skupini kot ekipa. Soočaš se z utrujenostjo, pomanjkanjem spanja, fizičnimi napori in situacijami, v katerih moraš preseči lastne meje. Pri tem spoznaš, da zmoreš veliko več, kot si si kdaj predstavljal, predvsem pa, kako pomembni so medsebojno zaupanje, pomoč in tovarištvo.

V vojski zelo hitro razumeš, da uspeh posameznika ni pomembnejši od uspeha skupine. 

Posebno mesto v tej izkušnji so imeli poročnica Klara Kotnik in inštruktorji. S strokovnostjo, predanostjo, zahtevnostjo in predvsem osebnim zgledom so nas vodili skozi trenutke, ko smo morali preseči svoje telesne in psihične meje. Znali so od nas zahtevati največ, hkrati pa nas spodbuditi, da smo verjeli vase tudi takrat, ko smo podvomili o svojih zmožnostih. Njihov odnos do vojaškega poklica, predanost in način vodenja so v meni pustili globok pečat. Niso nam predajali le vojaškega znanja, temveč so nas učili tudi odgovornosti, vztrajnosti, spoštovanja, zaupanja v drug drugega in pomena tovarištva. Prav zaradi njih smo iz skupine posameznikov postali celota- učna četa, ki je na koncu dihala kot eno. Za vse, kar so nam dali, sem jim iskreno hvaležna. 

Finančno nadomestilo je zame postranskega pomena. Ko se odločiš za služenje domovini in slovesno prisežeš, da boš branil njeno samostojnost, neodvisnost in svobodo, takšne odločitve ne moreš meriti v denarju. Navsezadnje si za lastno domovino pripravljen tvegati tudi svoje življenje. Zame prisega ni zgolj izgovorjena beseda, temveč zaveza, za katero stojim. V Slovensko vojsko sem vstopila zaradi svojih vrednot, prepričanj in iskrene želje po služenju domovini.

Danes z neizmernim ponosom nosim uniformo Slovenske vojske. Zame ni le uniforma, temveč simbol pripadnosti domovini, spoštovanja do naše zgodovine, jezika in vseh, ki so se borili za samostojno Slovenijo. 

Želim si, da bi tudi prihodnje generacije odraščale v svobodni, varni in samostojni Sloveniji, kjer se bo govorilo slovensko, kjer bomo spoštovali svoje korenine in ohranjali vse tisto, zaradi česar smo Slovenci. Če lahko s svojim služenjem k temu prispevam vsaj majhen del, potem ima moja odločitev zame neprecenljivo vrednost.