side-text

V tokratni oddaji V središču smo se o aktualnih vročih dilemah pogovarjali z dvema politikoma Janezom Ciglerjem Kraljem (NSi) in Andrejo Katič (SD) ter profesorjem ljubljanske Ekonomske fakultete dr. Markom Jakličem in davčnim strokovnjakom Ivanom Simičem.

Politika

Zakaj je Robert Golob slovenski Donald Trump

V tokratni oddaji V središču smo se o aktualnih vročih dilemah pogovarjali z dvema politikoma Janezom Ciglerjem Kraljem (NSi) in Andrejo Katič (SD) ter profesorjem ljubljanske ekonomske fakultete dr. Markom Jakličem in davčnim strokovnjakom Ivanom Simičem.

Javnomnenjske ankete po volitvah kažejo, da rezultat - če bi šli še enkrat na volišča - ne bi bil bistveno drugačen. To pa pomeni, da bodo morale politične stranke sodelovati. Za zdaj sicer glede tega kaže slabo, leva in desna politika sta se postavili na okope in zdi se, da ne bosta sposobni podpreti ukrepov, ki so dobri za Slovenijo.

Gre v slovenski politiki v bistvu že za osebne antipatije in zamere, tudi za demonizacijo Janeza Janše, in sploh ne več za vsebino? S tem vprašanjem smo začeli tokratno oddajo V središču, v kateri smo se o aktualnih vročih temah pogovarjali z dvema politikoma Janezom Ciglerjem Kraljem (NSi) in Andrejo Katič (SD) ter profesorjem ljubljanske ekonomske fakultete dr. Markom Jakličem in davčnim strokovnjakom Ivanom Simičem.

Za državljane je sicer pomembno predvsem, kaj in kdaj bo narejeno in ne kdo od politikov bo te nujne rešitve predlagal.

Nespodobne ponudbe Svobode

Mostove do desnice je levica podrla z živčno in žaljivo reakcijo po petkovi izvolitvi predsednika stranke Resni.ca Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora. Pred tem so po naših informacijah iz Svobode prihajale izjemno širokogrudne ponudbe NSi, da bi ta stopila v koalicijo Roberta Goloba

Nekatere ponudbe so bile označene celo kot nespodobne. Poslanec Demokratov Franc Križan jih je imenoval tako in povedal, da ga politična trgovina ne zanima - sam je namreč od Svobode dobil ponudbo za vodenje državnega zbora, ta ponudba pa je šla mimo organov njegove stranke Demokrati in tudi mimo njenega predsednika Anžeta Logarja.

Interventni zakon t.i. tretjega političnega bloka

Včeraj je šest delodajalskih reprezentativnih delodajalskih organizacij (Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije) izrazilo odločno in jasno podporo predlogu zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili v t.i. tretjem političnem bloku. Zakon po njihovi oceni namreč »naslavlja ključne izzive, s katerimi se danes soočajo tako prebivalci kot gospodarstvo«. Delodajalci so ocenili, da gre za nujen in pravočasen odziv, ki prinaša konkretne razbremenitve, iz Levice pa so že sporočili, da mu nasprotujejo, češ da predvideva ukrepe za bogate, ostalim pa ne prinaša ničesar ali pa jim škoduje.

Je politika torej sposobna sodelovati? Vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj poudarja, da so svojo sposobnost sodelovanja že pokazali. S prstom pa kaže na Roberta Goloba, ki se obnaša kot Donald Trump, ki deli in ruši vse z ideološkim bojem.

Andreja Katič se ne strinja z oceno, da je Golob slovenski Trump, se pa strinja, da so državljani na volitvah povedali, da si želijo v politiki več sodelovanja.

Tudi Marko Jaklič in Ivan Simič sta kritična, ker politika ni sposobna sodelovanja, sama sta naklonjena zakonskim rešitvam, ki so jih pripravili NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca. Trditvam finančnega ministra Klemna Boštjančiča, da bi uresničitev teh predlogov v proračun navrtala milijardno luknjo ne verjameta.

Povedala sta tudi, kaj menita o razpinosti odhajajoče koalicije. Ivana Simiča moti tudi, da z večino, ki jo je ta koalicija imela, ni bila sposobna sprejeti davčne reforme. Interventni zakon za razvoj Slovenije, ki ga bodo jutri sindikatom predstavili na seji ekonomsko socialnega sveta, podpira.

Minister za finance v odhajanju je do 20. aprila vladnim resorjem dal čas za pripravo predloge zakonov za »zniževanje finančnih posledic za proračun in izboljšujejo strukturni saldo javnih financ« - pred vrati je torej očitno obsežen rebalans proračuna.

V vladi ob tem ne razkrivajo, za koliko so se zmotili pri predvidenih stroških plačne reforme, ki naj bi bila eden glavnih razlogov za skrb ministrstva za finance, ki se sicer našemu vabilu v oddajo niso odzvali.

Ekonomist Marko Jaklič je nad pozivom ministrstvom naj pripravijo predloge zakonov začuden. Zakaj?

V pogovoru so se gostje razgreli tudi ob vprašanju zdravstvene reforme, ki bo očitno tema politikov tudi v novem mandatu, ne glede na to, kdo bo dobil mandat za sestavo nove vlade.

Ob očitni živčnosti Svobode v teh dneh se pravzaprav zdi, da ne gre le za živčnost pred izgubo oblasti in strah pred politično konkurenco na desni, temveč tudi za strah pred trenutkom, ko se bo pokazalo, kakšna dejansko je bila Golobova oblast.

Prisluhnite polemičnemu pogovoru, ki ga je tokrat vodila novinarka Suzana Kos.