Janković meni, da si žrtve iz prikritih grobišč zaslužijo pokop, a ne v prestolnici. Foto: Borut Živulović/F. A. Bobo
Zakonodajnopravna služba »raztrgala« Jankovićev predlog o pokopu žrtev
Ljubljanska občina želi, da bi ustavni sodniki presojali ustavnost dveh zakonov o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Hkrati pričakuje, da bodo začasno zadržali njuno izvajanje.
Državnozborska pravna služba trdi, da ni jasno izkazano, kako bi pokop na Žalah posegel v pravice občine. Prav tako menijo, da njeni manevri odlašajo pietetni pokop.
Ljubljanska občina, ki jo vodi Zoran Janković, je prejšnji teden na ustavno sodišče vložila pobudo za oceno ustavnosti dveh zakonov o pokopu žrtev povojnih pobojev. Hkrati je predlagala, da se njuno izvajanje začasno zadrži.
Zmotili so jo drugi, tretji, četrti in peti odstavek 11.a člena Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev.
11.a člen – posebna ureditev pokopnega mesta posmrtnih ostankov iz prikritih grobišč: (2) Posmrtni ostanki se pietetno in trajno pokopljejo na ljubljanskih Žalah. (3) Pristojno ministrstvo v sodelovanju s komisijo določi območje pokopališča in ga zanj predlaga razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena. (4) Pogoje pokopa posmrtnih ostankov predpiše ministrstvo v sodelovanju s komisijo. (5) Naknadno ekshumirane žrtve iz prikritih vojnih grobišč se pokoplje na isti lokaciji.
Prav tako oporeka četrtemu odstavku 10. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev:
10. člen – izdaja podzakonskih predpisov: (4) Prenos in pokop posmrtnih ostankov na Žale se izvede najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi predpisa iz prejšnjega odstavka.
To bi pomenilo najkasneje februarja prihodnje leto. Prvi zakon sicer velja od leta 2015, drugi od junija letos.
Zaradi tega je danes parlamentarni odbor za obrambo na nujni seji naložil zakonodajnopravni službi (ZPS), da v tej zadevi pripravi odgovor ustavnemu sodišču.
Župan ne bi smel delati na svojo roko
Iz povzetka mnenja ZPS izhaja, da bi moralo sodišče pred odločanjem o zadržanju presojati, ali so postopki za njegovo uvedbo sploh izpolnjeni. Sodišču bodo tako predlagali, naj sprva odloči, ali je dopustno, da župan takšne pobude vlaga sam – brez odločitve mestnega sveta, je dejala mag. Metoda Hrovat Pirnat.
Sodna praksa je doslej sledila določbi občinskega statuta, ki je županu dajala pooblastilo za takšne poteze. Zakon o ustavnem sodišču pa določa, da lahko zahtevo poda predstavniški organ lokalne skupnosti – torej občinski svet. Zato v državnem zboru zdaj menijo, da bi takšen korak moral potrditi mestni svet, in prosijo sodišče, da se izreče o tem.
Prav tako zatrjujejo, da v županovi zahtevi ni konkretno izkazano, s čim naj bi izpodbijane določbe obeh zakonov posegale v ustavne pravice ljubljanske občine. Zato predlagajo, da ustavni sodniki zadevo zavržejo.
S pokopom se predolgo odlaša
Ustavni sodniki bi izvajanje zakona začasno ustavili le, če bi sicer nastala težko popravljiva škoda, poudarjajo v ZPS. Takšne posledice bodo po njihovem mnenju nastale v manjšem obsegu, saj zakon za zdaj uresničujejo zgolj s pripravo določenih pravnih aktov.
Sama ureditev pokopnega mesta in pokop bo sicer res povzročil težje popravljive posledice, vendar so te manj hude od posledic, ki bi nastale z izvrševanjem omenjenih zakonov. Njuno zadržanje namreč pomeni odlašanje izpolnitve civilizacijske zahteve po pietetnem in dostojnem pokopu žrtev vseh vojn in revolucije, menijo v ZPS.
Od sodnikov tako pričakujejo, da bodo zavrnili tudi pobudo o začasnem zadržanju.
S tem je strinjala Vida Čadonič Špelič, državna sekretarka na obrambnem ministrstvu. Uresničevanje zakona je šele na začetku; pripravili so podzakonske akte, zdaj bodo sledili postopki za pokop ter intenzivnejši pogovori s predstavniki Žal, je napovedala.
Poudarila je, da občina ni navedla dejstev, kako bi ji to škodovalo:
»S tem bi res nastala škoda, vendar žrtvam oziroma njihovim svojcem, ki trpijo že 81 let. Moramo vedeti, da država ni naredila tega, kar se je od nje pričakovalo – opravila pietetnega pokopa.«
Občina izpodbija pokop na Žalah, ker so v njeni lasti. Vendar so obenem pokopališče glavnega mesta, ki ima svoje dolžnosti in kjer že počivajo pokojniki iz prve in druge svetovne vojne, je spomnila. Zato je prepričana, da bi tudi ta pokop morali opraviti tam.
Žale za Ljubljančane, Teharje za žrtve
Janković vztraja, da na Žalah ni prostora, saj je območje namenjeno Ljubljančanom, in da gre za politizacijo. »Ljubljana bo ostala junaška, mesto heroj, svobodna. Vse bom naredil, da takšna ostane,« je napovedal. Zatrjuje, da se ne sme enačiti tistih, ki so premagali nacizem in fašizem, s tistimi, ki so prisegli nacistom.
Zavzema se, da bi žrtve mesto dobile na Teharjah, kjer je država v preteklosti uredila spomenik in prostor za pokop pobitih med drugo svetovno vojno in po njej.
V zadnjih dneh ga je vznemirilo še to, da ljubljanska občina ni sodelovala pri pripravi postopkov, ki jih vodi obrambno ministrstvo.
