Zoran Stevanović, predsednik državnega zbora in stranke Resni.ca Foto: Resni.ca
Zoran Stevanović se je po nasvet obrnil na pravnika Andraža Terška
Kako v aktualnih razmerah priti do parlamentarne preiskave, je zanimalo predsednika državnega zbora in ali krši ustavo. Kaj mu je odgovoril znani pravni strokovnjak?
Dr. Andraž Teršek je dobil vprašanje predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića, kot predsednika parlamentarne stranke Resni.ca, kako rešiti zaplet glede uvedbe parlamentarne preiskave, ki jo zahteva opozicija.
Stevanović je v dopisu izpostavil nekaj legitimnih in tehtnih ustavnopravnih vprašanj ob procesnem zapletu v državnem zboru glede vložene zahteve za odreditev parlamentarne preiskave. »Iz dopisa izhaja, da je prepoznal nastali konflikt med pomembnimi določbami ustave in med določenimi pravnimi instituti. Name je naslovil vprašanje glede pravilne razlage določb ustave v tem primeru, glede možnosti pravno pravilne razrešitve nastale pravne zagate in glede svoje odgovornosti v vlogi predsednika državnega zbora za nastalo stanje.«
Opozicija, spomnimo, zahteva parlamentarno preiskavo o aferi Black Cube in obvodnem financiranju političnih strank. Poskusili so dvakrat, a parlamentarna večina ni potrdila dnevnega reda seje državnega zbora, na kateri bi odredili ustanovitvi parlamentarnih preiskovalnih komisij.
Nobena seja se namreč ne more začeti brez dnevnega reda, ki se potrdi na začetku. Poslovnik državnega zbora pa ne vsebuje nobene določbe o tem, kako bi se parlamentarna preiskava lahko vseeno odredila - po ustavi se namreč mora - če dnevni red ni potrjen.
»Na vprašanje sem odgovoril kot ustavnik in v dobri veri, ker gre za zanimivo in pomembno ustavnopravno temo, torej v javnem interesu, brez slehernega funkcionarskega ali strankarskega navijaštva ali simpatizerstva,« poudarja v svojem odgovoru dr. Teršek.
Teršek ocenjuje, da je predsednik državnega zbora Stevanović v danem primeru izpolnil svojo ustavno in poslovniško dolžnost s tem, da je na zahtevo opozicije oziroma kvalificirane manjše skupine poslancev (najmanj 1/3) sklical izredno sejo in zahtevo po parlamentarni preiskavi to točko uvrstil na predlog dnevnega reda.
Ker parlamentarni preiskovalni komisiji nista bili ustanovljeni, se je grobo in neustavno zlorabila pravna oziroma poslovniška praznina. Procesna blokada, ki se je zgodila, je huda zloraba postopka oziroma procedure in groba kršitev ustave, ocenjuje Teršek in opozarja, da državni zbor glede tega sploh nima diskrecije odločanja:
Poslanci nimajo pravice, da z nepotrditvijo dnevnega reda procesno blokirajo začetek take izredne seje. Njihova dolžnost je, da jo omogočijo. Z glasovanjem proti takemu dnevnemu redu grobo kršijo ustavo, in sicer 93. člen, ki absolutno prevlada nad 82. členom ustave, je med drugim zapisal Teršek.
Hkrati pa je tudi dejstvo, da predsednik državnega zbora nima pooblastila, da bi mimo glasovanja poslancev, ali v nasprotju z glasovanjem poslancev (glasovanjem ali neglasovanjem) samodejno in po uradni dolžnosti (ex officio) »razglasil« ali, kar »sprejel« sklep ali »odlok« o odreditvi parlamentarne preiskave, pa tudi ne, da bi na primer s »svojim« sklepom »prisilil« poslance k potrditvi dnevnega reda, s točko o odreditvi parlamentarne preiskave.
Za tako ravnanje namreč nima pravne podlage.
V poslovniku državnega zbora tudi ni nobene določbe, ki bi določala, da se izredna seja zaradi veljavne in pravilno postavljene zahteve za parlamentarno preiskavo začne avtomatično. To je anomalija, tudi neustavna pravna praznina v internih aktih državnega zbora, ki jo je treba nemudoma odpraviti.
Za zavrnitev dnevnega reda s strani večine poslancev v celoti nosi odgovornost državni zbor kot kolektivni organ (oziroma glasovalna večina), dodaja znani pravni strokovnjak.
»Tu ni nikakršne neposredne in subjektivne odgovornosti predsednika državnega zbora, gre pa za kršitev ustave tudi z njegove strani, če glasuje enakovredno kot drugi poslanci in če glasuje proti dnevnemu redu.«
Kako rešiti zagato?
Andraž Teršek razmišlja takole:
Ena možnost je postopek pred ustavnim sodiščem kot spor o pristojnosti ali kot ocena ustavnosti pravno poslovniške ureditve. Podpisniki zahteve (najmanj tretjina poslancev) kot prizadeti subjekti lahko sprožijo postopek pred ustavnim sodiščem.
Ustavno sodišče je v preteklosti že obravnavalo vprašanja blokade ustavnih pravic manjšine s strani večine in bi lahko ali ugotovilo neustavnost ravnanja parlamentarne večine ali pa bi ugotovilo ustavno vrzel (praznino) v poslovniku državnega zbora, ki ne omogoča avtomatične ustanovitve parlamentarne preiskave na zahtevo najmanj tretjine poslancev in jo samo vsebinsko zapolnilo.
Možna pa je tudi pobuda za dopolnitev ali razlago poslovnika. Zoran Stevanović lahko predlaga kolegiju predsednika državnega zbora ali komisiji za poslovnik izdajo obvezne razlage, pa tudi spremembo poslovnika o parlamentarni preiskavi, ki bi določila, da se - ob vloženi popolni zahtevi najmanj tretjine poslancev ali državnega sveta - akta o odreditvi parlamentarne preiskave ne uvršča na glasovanje o dnevnem redu, temveč se komisija odredi po sami ustavi RS in poslovniku (ex lege), predsednik državnega zbora pa o tem le »seznani« državni zbor, sklene svoj odgovor Stevanoviću dr. Andraž Teršek.
