Bližnje korenite spremembe v sodstvu so komentirali Barbara Levstik Šega, Jan Zobec in Boštjan Penko. Foto: uredništvo
Boštjan Penko o reformi sodstva: veliko sodnikov ni usposobljeno soditi v težjih zadevah
Le še dober mesec dni nas loči od začetka uveljavitve reorganizacije prvostopenjskih sodišč, katere cilj je pospešiti reševanje sodnih zadev. Bodo državljani res prišli hitreje do pravice? V oddajo 'V središču' smo povabili državno sekretarko z ministrstva za pravosodje Barbaro Levstik Šega, nekdanjega vrhovnega in ustavnega sodnika Jana Zobca in odvetnika Boštjana Penka, ki je bil tudi sodnik in državni tožilec.
Goste v studiu smo vprašali, ali bo reorganizacija, ki naj bi prinesla bolj enakomerno obremenitev sodnikov po državi, res pomagala pri odpravljanju naraščajočih sodnih zaostankov? So sodniki na reformo pripravljeni? Govorili smo o tem, da državni zbor ne bo imel več pristojnosti za imenovanje vrhovnih sodnikov, pač pa bo to stvar sodnega sveta. Dotaknili smo se tudi uporabe umetne inteligence in digitalizacije sodstva.
Od novega leta dalje ne bo več okrajnih sodišč, pač pa bodo dosedanja okrajna sodišča postala zunanji oddelki 11 okrožnih sodišč, okrajni sodniki pa bodo po novem okrožni sodniki. Po dosedanjem sistemu so okrajni sodniki sodili samo v zadevah, kjer so zagrožene kazni do največ treh let zapora. V skladu z načelom naravnega (naključno izbranega) sodnika pa bodo po novem lahko dobili v roke tudi zahtevne primere umorov, ropov, posilstev...
Ali so po oceni odvetnika Boštjana Penka zdajšnji okrajni sodniki usposobljeni za reševanje tako zahtevnih zadev?
Sprememba bo tudi, da po novem vrhovnih sodnikov ne bo več imenoval državni zbor, ampak bo to pristojnost sodnega sveta. Tako parlament ne bo več mogel ustaviti imenovanja posameznega sodnika med "sodniško elito" ne glede na njegove izrazito sporne odločitve v preteklosti.
Sprememba je bila sprejeta v času prejšnje vlade, češ da se s tem umika vpliv politike iz sodstva. Državno sekretarko s pravosodnega ministrstva smo vprašali, ali se z novo ureditvijo strinja. Barbara Levstik Šega poudarja, da je moral kandidat za vrhovnega sodnika že zdaj prestati sito strokovnosti na sodnem svetu. Zdajšnja ureditev se ji zato ne zdi sporna.
Glede na to, da ima v Evropski uniji samo Hrvaška še večje število sodnikov na sto tisoč prebivalcev od Slovenije, nas je zanimalo mnenje nekdanjega vrhovnega sodnika Jana Zobca: kako to, da imamo kljub temu tako velike težave s sodnimi zaostanki. Je razlog ta, da se morajo sodniki v Sloveniji ukvarjati tudi s stvarmi, ki jih drugje opravlja podporno strokovno osebje na sodiščih?
Govora je bilo tudi o tem, kako bo na delovanje sodstva vplivalo, da bo po novem predsednik vrhovnega sodišča, z namenom enakomernejše obremenitve dela, lahko sodnike tudi brez njihovega soglasja dodeljeval na druga sodišča do oddaljenosti največ 70 kilometrov od njihovega prebivališča. Bo to povzročilo trenja, odpore? Ob vprašanju večje digitalizacije v sodnem sistemu je Penko ponazoril, da ima človek ob načinu poslovanja sodišč včasih občutek, kot da je stopil v srednji vek.
Vabljeni k ogledu celotne oddaje 'V središču', ki jo je vodil Nenad Glücks.