Kljub neusmiljenim podatkom Evropske komisije na vrhovnem sodišču pod vodstvom Damjana Oroža trdijo, da sodni zaostanki v Sloveniji niso sistemski problem. Foto: Borut Živulović/F.A.Bobo
Slovensko sodstvo tretje najslabše v EU po času reševanja korupcijskih zadev
Kaj se dogaja na vrhovnem sodišču pod vodstvom Oroža? Namesto da bi zmanjševali sodne zaostanke, se ukvarjajo z definicijo »sodnega zaostanka.«
Sodni zaostanki pri nas se (znova) povečujejo. Ne gre zgolj za že dlje časa prisoten občutek strank na sodiščih in odvetnikov, pač pa to izhaja iz letošnjega poročila Evropske komisije o stanju pravne države v Sloveniji. A namesto da bi se na vrhovnem sodišču pod vodstvom Damjana Oroža s tem soočili in sprejeli ustrezne ukrepe, razlagajo, da po oceni Sveta Evrope izpred deset let (!) sodni zaostanki v naši državi niso več sistemski problem.
Ob pisanju nedavnega članka o nizki storilnosti sodnikov na specializiranem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča, ki sodijo v zahtevnih zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala ter korupcije, smo izvedeli, da naj bi si na vrhovnem sodišču prizadevali, da se sodni zaostanki na sploh ne bi več beležili in spremljali.
Na naše vprašanje glede tega pravijo, da niso bili nikoli za to, da se v sodni statistiki ne bi beležilo podatkov o uspešnosti sodišč "z vidika časovnih standardov."
"Smo pa že večkrat opozorili, da uporaba termina sodni zaostanek ni več primerna, saj je Svet Evrope že pred skoraj desetimi leti uradno ugotovil, da sodni zaostanki v Sloveniji več ne predstavljajo sistemskega problema."
Pojasnjujejo, da šteje po veljavni zakonodaji za sodni zaostanek vsaka zadeva, ki je v reševanju dlje kot 6 mesecev. Prizadevajo si za "uporabo primernejšega termina" za poimenovanje zadev, ki se rešujejo dlje, kot predvidevajo sedanji časovni standardi.
EK: Število prejetih zadev manjše, zaostanki pa daljši.
Toda realno stanje je precej drugačno, kot ga skušajo prikazati. Poročilo Evropske komisije o stanju pravne države v Sloveniji v letu 2026 (torej aktualno, ne pa ugotovitve Sveta Evrope stare deset let) govori, da medtem ko je
»število rešenih zadev sicer na splošno ostalo stabilno, pa so se zaostanki skupno še povečali. Trajanje sodnih postopkov še naprej predstavlja izziv, zlasti pri primerih, ki zadevajo pranje denarja in korupcijo... Leta 2025 so se skupni sodni zaostanki povečali še za 3 odstotke, čeprav se je število prejetih zadev zmanjšalo za 1 odstotek.«
Porazno na področju korupcije
Podatki so slabi. Po ugotovitvah Evropske komisije je čas, ki ga slovenska sodišča prve stopnje potrebujejo, da opravijo prvo obravnavo, ostal enak, in sicer do 21 mesecev v civilnih in 16 mesecev v gospodarskih zadevah.
"Na prvostopenjskih kazenskih sodiščih se je povprečno trajanje zadev s področja pranja denarja v letu 2024 skrajšalo na 739 dni (v letu 2023 je bilo 926 dni), pri zadevah s področja korupcije pa podaljšalo (na 597 dni), kar še vedno predstavlja peto oziroma tretje najdaljše trajanje v EU.«
Glede dolgotrajnosti reševanja korupcijskih zadev smo na 25. mestu od 27 držav članic EU. In ravno korupcija je naša rak rana. Po indeksu zaznave korupcije (CPI) smo lani padli na 41. mesto med 182 državami, pri čemer smo bili leto prej na 36. mestu. Tudi čas do obravnave tako v gospodarskih kot v civilnih zadevah je predolg.
Vrhovno sodišče: smo primerljivi z drugimi
Na vrhovno sodišče, ki ga od začetka leta vodi predsednik Damjan Orož, smo poizvedeli, na podlagi česa glede na ugotovitve Evropske komisije trdijo, da sodni zaostanki v Sloveniji več ne predstavljajo sistemskega problema. Kako komentirajo te podatke?
Poudarjajo, da se vrhovno sodišče zaveda težav in izzivov glede trajanja sodnih postopkov in se sproti odziva na pomanjkljivosti:
"Sicer pa podroben pogled poslovanja sodstva kaže, da slovenski sodni sistem še naprej deluje v okvirih funkcionalne učinkovitosti in na večini področij tudi povsem primerljivo s sodnimi sistemi v drugih državah EU."
Drugo najvišje število sodnikov
Zakaj po njihovem uporaba termina sodni zaostanek (backlog po angleško) ni več primerna, če pa ga v svojih vsakoletnih dokumentih uporablja Evropska komisija? Pravijo, da časovne vrednosti sodnih zaostankov določa Sodni red, a v letih od 2008 do 2010 se je meja kriterija sodnega zaostanka z novelami znižala kar za trikrat (z 18 mesecev na 6 mesecev).
"Te vrednosti pa niso realne, saj je glede na veljavno procesno zakonodajo večino zadev praktično nemogoče rešiti znotraj takega časovnega okvira."
Zato so na vrhovnem sodišču pravosodnemu ministrstvu predlagali ponovno ovrednotenje vrednosti, ki jih Sodni red določa glede sodnih zaostankov, in bi sledile časovnim standardom.
"Težava torej ni sam pojem sodnih zaostankov, ampak vrednost, ki je določena v Sodnem redu."
Izpostaviti velja podatke Eurostata, da je med državami EU Slovenija na drugem mestu po številu sodnikov na sto tisoč prebivalcev (40). Pred nami je le Hrvaška (43), povprečje v EU pa je bistveno nižje -16 sodnikov na sto tisoč prebivalcev.
