Foto: STA
Sodba, ki bo razgalila račune odvetnikov
Splošna bolnišnica Celje je zoper Republiko Slovenijo oziroma urad Informacijskega pooblaščenca (IP) vložila tožbo. Ni se namreč strinjala z odločitvijo IP, da mora novinarki družbe Pro Plus Niki Kunaver razkriti tudi specifikacije odvetniških storitev k računom na način, da v njih prekrije podatke o imenih in priimkih fizičnih oseb, razen imen in priimkov javnih uslužbencev oziroma funkcionarjev, odvetnikov in zakonitih zastopnikov poslovnih subjektov.
Javni zavodi radi skrijejo specifikacijo (stroškovnike) storitev, ki jih zanje opravijo zunanji odvetniki, češ da podatki v teh specifikacijah predstavljajo izjeme od dostopa do informacij javnega značaja. A upravno sodišče je jasno: le račun, skupaj s specifikacijo predstavlja celovito informacijo o porabi javnih sredstev.
Novinarka Kunaver je lani v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) od celjske bolnišnice zahtevala: vse pogodbe, ki jih je bolnišnica sklenila z odvetniško družbo Zidar Klemenčič, (ter z odvetnico Nino Zidar Klemenčič), račune, ki jih je omenjena odvetniška družba oziroma odvetnica izstavila bolnišnici, vse priloge računov in drugih dokumentov, iz katerih je razvidno, katere storitve konkretno je odvetniška družba ali odvetnica izvedla za bolnišnico.
Odvetnica Nina Zidar Klemenčič je od januarja 2026 od SB Celje prejela 85.644,49 evra, odvetniška družba Zidar Klemenčič pa od februarja 2023 470.984,84 evra.
Celjska bolnišnica je novinarki posredovala račune, glede prilog ali drugih dokumentov pa jo je zavrnila, češ da te predstavljajo eno od zakonsko opredeljenih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je navedene izjeme v specifikaciji računov prekrila.
Kunaver je bila glede tega uspešna s pritožbo na IP, a v Celju so vztrajali: novinarka po njihovem ne bi smela dobiti celovitih podatkov. Zoper odločitev IP so zato vložili tožbo na upravno sodišče in septembra letos pogoreli. Upravnega sodišča namreč niso prepričali niti z enim argumentom o tem, da bi bili podatki, ki jih je novinarka zahtevala (pri čemer jo je podprl IP) lahko kakršnakoli izjema od dostopa do informacij javnega značaja.
»Bistvo sodne presoje je v tem, da ne velja izjema od dostopa do informacij, ko gre za podatek o porabi javnih sredstev, kar specifikacija odvetniških storitev je, temveč mora SB Celje v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ razkriti tudi informacije, katerih razkritje bi povzročilo motnjo pri delovanju oziroma dejavnosti,« je med drugim sklenilo sodišče.
Pritožba zoper to sodbo ni dovoljena, kar pomeni, da celjski bolnišnici preostane le še uveljavljanje izrednega pravnega sredstva.
Če strnemo, je javnost upravičena do podatkov o tem, kakšno delo konkretno določeni odvetniki opravijo za izstavljen račun pravnim subjektom, ki so v državni lasti. Da do teh podatkov ne moremo, smo izkusili tudi na Info360:
Podobno kot Kunaver za SB Celje, smo na portalu Info360 zahtevali podatke o nakazilih ljubljanskega kliničnega centra odvetniški družbi Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji. UKC nam je posredoval le račune, ne pa stroškovnikov (specifikacije storitev), ki so bili podlaga za obračune in iz katerih bi se videlo, katere storitve in koliko ur dela so odvetniki iz družbe Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji opravili.
Med drugim so se v UKC Ljubljana sklicevali, da se več stroškovnikov nanaša na odprte sodne postopke, pri čemer naj bi stroškovniki vsebovali ne le procesne, temveč tudi številne vsebinske informacije, ki bi jim lahko v primeru, da bi bili razkriti javnosti, škodovali v določenih sodnih postopkih.
Tako smo od njih dobili le tabelo s številko posameznega računa in posplošenim pojasnilom o tem, zakaj do podatkov po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja nismo upravičeni (izsek tabele si oglejte spodaj).
Iz sodbe upravnega sodišča v primeru SB Celje proti IP pa je zdaj jasno, da bi morali te podatke dobiti.
V SB Celje so namreč iz povsem enakih razlogov naštevanja izjem od dostopa do informacij javnega značaja (poslovna skrivnost, osebni podatki, dokument je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti programa) novinarki Kunaver zavrnili razkritje celotnih specifikacij, pri čemer jim je dalo sodišče zdaj jasno vedeti, da je bila njihova odločitev napačna.
»SB Celje je o delni omejitvi dostopa podatkov v skupno 24 specifikacijah računov odločila zelo na splošno, brez vsakršne konkretizacije podatkov v razmerju do posamezne specifikacije in brez vsakršne konkretizacije razlogov, ki narekujejo omejitev dostopa, zgolj s sklicevanjem na abstraktne razlage, ki pomenijo zakonsko opredelitev izjem. Tako SB Celje na primer ne opredeli nobenega sodnega postopka, ki je še v teku, niti ne utemelji, kako bi razkritje vsebine specifikacije - podatka o tem, katero odvetniško opravilo je bilo za določeno sodno zadevo opravljeno, negativno vplivalo na tek in izid sodnega postopka,« je svojo odločitev utemeljevalo upravno sodišče.
Novinarji si prizadevamo pridobiti celovite informacije, saj iz v celoti anonimiziranih podatkov ne moremo razbrati ničesar, kaj šele ocenjevati, ali določena bolnišnica ali drug subjekt v državni lasti smotrno in gospodarno porablja denar davkoplačevalcev. Razkritje podatkov torej mediju omogoča izvrševanje nadzora nad porabo davkoplačevalskega denarja, ob tem pa je dolžnost medija, da o tem obvesti javnost.
