Kako (ne)učinkoviti so sodniki pri sojenju v najbolj zahtevnih kazenskih zadevah

Kot izhodišče o nizki storilnosti sodnikov specializiranega oddelka ljubljanskega okrožnega sodišča smo vzeli primer Mojce Kocjančič, ki nenavadno pogosto (glede na načelo naključnega sodnika) sodi v kazenskih zadevah ljubljanskega župana Zorana Jankovića in ga nikoli ne obsodi. V zadevi "hladilna strojnica" v športnem centru Stožice kar šest let od pravnomočnosti obtožnice ni razpisala glavne obravnave. To je storila šele letos po medijskem pritisku.

Lani ni spisala niti ene same sodbe v zahtevnih zadevah, ki se rešujejo v okviru specializiranega oddelka. 

Je »Jankovićeva« sodnica Mojca Kocjančič res preobremenjena?

Nenad Glücks

18. maj 2026

Plače v rangu od 7 do 8 tisoč evrov bruto

A prav tako lani v vsem letu v zahtevnih kazenskih zadevah (z oznako X) ni sprejel niti ene sodbe vodja specializiranega oddelka Ciril Keršmanc. Glede na naše zanesljive podatke je v letu 2024 rešil pet takšnih zadev, leto pred tem pa prav tako nič.

Keršmanc, enako kot ostali sodniki s tega oddelka, rešujejo tudi določene »navadne« kazenske zadeve, toda plače imajo v rangu vrhovnih sodnikov (od 7 do 8 tisoč evrov bruto) ravno zato, da bi reševali zahtevne kazenske zadeve.

Šlo naj bi za sodniško elito, sposobno odločanja v najbolj kompleksnih postopkih, zato zakon o sodiščih določa, da pripada okrožnim sodnikom, 

»razporejenim ali dodeljenim v specializirani oddelek, za čas, v katerem rešujejo zadeve iz pristojnosti specializiranega oddelka, plača vrhovnega sodnika.«

13 do 14 sodnikov, a le 20 sodb

To pomeni, da sta tako Kocjančič kot Keršmanc tudi v letih, ko nista rešila niti ene zadeve na specializiranem oddelku, ves čas prejemala plači vrhovnega sodnika. Enako tudi vsi ostali.

Tudi za celoten specializirani oddelek številke kažejo nizko storilnost pri reševanju zahtevnih sodnih spisov.

Lani je bilo sodnikov na oddelku med 13 in 14, skupaj so izdali zgolj 20 takšnih sodb. Torej približno 1,5 sodbe na sodnika v povprečju.

Na okrožno sodišče, ki ga po razvpitem razrešenem sodniku Marjanu Pogačniku zdaj vodi sodnica Daša Pogorevc Filipič, smo vprašali, kako si razlagajo te rezultate.

Poudarjajo, da:  

»število rešenih specializiranih zadev na sodnika ni izključno merilo storilnosti ali obremenitev posameznega specializiranega sodnika.«

V teh zahtevnih kazenskih zadevah je praviloma večje število obdolžencev, dodajajo. Tudi več tisoč strani listinske dokumentacije, kar pomeni bistveno večje izzive od rednih zadev tako glede vsebine, procesnih vprašanj kot logistike.

»Statistično se štejejo za rešene šele po zaključku celotne glavne obravnave in odpravo sodbe, zaradi česar sama statistika ne zajame vsega dela sodnika v vmesnem času.«

Mar res obvladujejo pripad?

Ker okrožno sodišče v državi dobi največji pripad rednih kazenskih zadev, sodijo v omejenem obsegu tudi pri teh - odločajo v zunajobravnavnih senatih in opravljajo dežurstva. A to ne ovira njihovo prioritetno delo na zahtevnih zadevah, pišejo na vrhovnem sodišču.

Po njihovih besedah sodniki ves čas obvladujejo pripad kljub kadrovskim fluktuacijam, procesnim izzivom, pomanjkljivostim zakonodaje...

»Poseben izziv pa je konec leta 2024 za specializirani oddelek povzročila odločba Ustavnega sodišča, zaradi katere so predvsem najbolj obsežne zadeve specializiranih sodnikov zamenjale sodnika nosilca zadeve.«

Dodajo, da prav takšni procesni zapleti in izzivi z izločanjem dokazov privedejo občasno tudi do zastojev, česar statistika ne izkaže.

Sodnik Keršmanc "izjemno izstopajoč"

Glede vodje specializiranega oddelka, sodnika Keršmanca (od leta 2021), opozarjajo, da je od začetka leta 2025 vodil še kazenski oddelek. Ta dva oddelka imata v delu polovico vseh specializiranih zadev in 40 odstotkov kazenskih zadev na ravni vse države. 

Zaradi vodenja in sodnoupravnih obveznosti ta sodnik sodi s polovično obremenitvijo oziroma pripadom.

»Kljub njegovim sodnoupravnim zadolžitvam pa njegova statistika ne odstopa v negativno smer od povprečja oddelka v ocenjevanem obdobju.«

Sodni svet je novembra 2024 njegovo delo ocenil kot izjemno izstopajoče in ga izjemno imenoval v naziv višjega sodnika, so zapisali. 

Na specializiranem oddelku, ki ga vodi Ciril Keršmanc (na sliki), je od 13 do 14 sodnikov v vsem letu 2025 skupaj sprejelo zgolj 20 sodb. Foto: zajem zaslona, vrhovno sodišče - YouTube

Jan Zobec: delo tega oddelka je neuspešno

A nekdanji vrhovni in ustavni sodnik Jan Zobec poudarja, da so navedena pojasnila v nasprotju s tem, kar ugotavlja Evropska komisija v svojem poročilu o vladavini prava v Sloveniji za lani. Namreč, da sodni zaostanki ostajajo resen izziv pri nas, zlasti v zadevah pranja denarja in korupcijskih kaznivih dejanj.

»Bruselj ugotavlja, da se čas sojenja v kompleksnih primerih gospodarskega kriminala in korupcije še naprej daljša in opozarja, da so rezultati še posebej skromni pri korupciji na visoki ravni, saj pravnomočnih obsodb v zadnjih letih skorajda ni.«

Eden od vzrokov za tako stanje v Sloveniji je po njegovem mnenju nizka storilnost sodnikov specializiranega oddelka in sama organizacija dela, ocenjuje Zobec. Povsem zgrešeno je, da sodniki specializiranega oddelka hkrati sodijo še na navadnem (rednem) oddelku, namesto da bi se v celoti posvetili delu na najtežjih korupcijskih zadevah, zadevah pranja denarja in gospodarske kriminalitete.

»Ko ob tem prejemajo plačo vrhovnega sodnika, je jasno, da jih tak sistem naravnost destimulira, da bi zadeve, zaradi katerih prejemajo višjo plačo, reševali hitro in učinkovito. Dlje kot 'specializirano' zadevo rešujejo, dlje bodo prejemali plačo vrhovnega sodnika – kot nagrado za dolgotrajnost in neučinkovitost.«

Iskati opravičilo za neučinkovitost in dolgotrajnost postopkov v odločbi ustavnega sodišča pa pomeni opravičevati svoje napake z lastnimi napakami, pravi. Dela Keršmanca ne more ocenjevati, lahko pa reče, da kot vodja oddelka nosi objektivno odgovornost za neuspešnost oddelka kot celote.

»Da pa je delo tega oddelka neuspešno (neučinkovito), izkazujejo statistični podatki in omenjeno poročilo Evropske komisije.«

Spomnimo. Slovenija po številu sodnikov izrazito odstopa od povprečja Evropske unije. Med državami EU sta imeli najvišji delež sodnikov Hrvaška in Slovenija, in sicer 43,3 oziroma 40,2 sodnika na 100.000 prebivalcev, je julija pisalo Delo. Na drugem koncu lestvice sta Irska s 3,6 sodnika na 100.000 prebivalcev in  Avstrija s 4,3. Slovenija ima torej relativno na število prebivalcev skoraj desetkrat toliko sodnikov kot Avstrija.