Dva trenerja, en azilant: pozabljeni kazenski postopki zaradi spolnih deliktov

Neverjetno zgodbo o Marjanu Fabjanu, ki je z judoistkami njegovega kluba Sankaku iz Celja osvojil več olimpijskih medalj, so razkrili pri časniku Dnevnik pred dobrim letom dni. Tedaj so spregovorile zatrjevane žrtve Fabjana s pričevanji o spolnih zlorabah in fizičnem nasilju trenerja nad njimi. Ta vseskozi trdi, da je nedolžen. Za omenjeni časopis je glede svojih nekdanjih varovank izjavil, da ni bil nikdar z nobeno od njih intimen proti njeni volji.

»V preteklosti sem hodil s katero od punc, ki je bila zaljubljena vame, in sva imela neko zvezo.«

Zoper trenerja Fabjana v razumnem času

A kriminalisti so zoper njega oktobra lani (le tri mesece po medijskih objavah) na okrožno državno tožilstvo v Celju vložili tri kazenske ovadbe zaradi kaznivih dejanj kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja. Celjsko tožilstvo je primer odstopilo v reševanje posebnemu oddelku specializiranega državnega tožilstva (SDT), ki preganja uradne osebe s posebnimi pooblastili (policiste, vojake...).

S tega oddelka so za Info360 pojasnili:

»Ker so predmet predkazenskega postopka kazniva dejanja izvršena v času od leta 1992 do leta 2011, del kritičnega časa pa je bil osumljenec, zaposlen kot policist, je podana stvarna pristojnost posebnega oddelka SDT,« so zapisali. 

Pravijo, da so njihovi policisti preiskavo zaključili v juniju 2026, zato je tožilsko odločitev pričakovati v dveh mesecih. Pregon vodi tožilka Sonja Breznik. Glede na slovenske standarde bi bila vložitev obtožnice (ali odstop od pregona) v dobrem letu od razkritja očitkov za spolne napade izvedena v razumnem času.

Zakaj pregon glede sumov kaznivih dejanj Fabjana, storjenih pred več kot 30 leti, še ni zastaral? Če je šlo za kontinuirano ravnanje, zastaranje teče šele od dne, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno zadnjič.

Primer trenerja Prešerna: triletni zastoj pri sodni preiskavi

Nikakor pa ni mogoče za procesiranje v razumnem času označiti pregona nekdanjega trenerja jahanja Matevža Emila Prešerna iz konjeniškega kluba Pip Ljubljana. Osumljen je treh kaznivih dejanj spolnega napada na dekleta, mlajša od 15 let.

Zadevo vodijo na tožilstvu v Murski Soboti, kamor so jo razporedili, pozor, zato da bi jo tožilstvo obravnavalo hitreje.

Tožilec je septembra 2023 na ljubljansko okrožno sodišče vložil zahtevo za sodno preiskavo, toda uvedena je bila šele februarja 2025.

Po besedah vodje murskosoboškega tožilstva Desanke Novak

»zadevo vodi tožilec Matej Kučan, preiskovalna sodnica pri okrožnem sodišču v Ljubljani pa je Dunja Franken.«

Razpisan je šele narok za zaslišanje prič. Na naše vprašanje, ali je tožilec (tožilka) kdaj urgiral na sodišču za pospešitev reševanja, Novak ni odgovorila. Niti na to ne, zakaj sodna preiskava po skoraj treh letih od vložitve zahteve zanjo še ni zaključena.

Pri Alnajjarju pet let do prve glavne obravnave

Podoben primer porazno počasnega delovanja slovenskega pravosodja je proces zoper palestinskega azilanta Mustafo Alnajjarja, ki ga je tedaj 17-letno dekle (njemu je bilo 28 let) septembra leta 2021 prijavilo, da jo je posilil v centru Ljubljane.

Obtožnica je postala pravnomočna decembra 2022, prva glavna obravnava pa je bila izvedena šele 14. julija letos. To je skoraj pet let, odkar je mladoletnica posilstvo prijavila! Sojenje vodi sodnica Nina Smrkolj. 

Primera počasnosti postopkov zoper Prešerna in Alnajjarja kličeta k temu, da pravosodni minister na podlagi zakona o sodiščih in pravilnika odredi izredni nadzor nad delom ljubljanskega in murskosoboškega okrožnega sodišča.

Glede dela tožilstev pa lahko izvede pravosodni nadzor. Spremljali bomo, ali bo minister Mihael Zupančič to tudi storil.