Franci Matoz, minister za notranje zadeve in javno upravo, je ocenil, da morajo policisti sami odločati o pridržanju osumljencev. Foto: STA
Minister Matoz posegel v razmerje med policijo in tožilci
Tožilci so imeli na predlagane spremembe uredbe, ki ureja njihov odnos s policijo, vrsto pripomb. Ali so jih upoštevali, tožilci ne vedo.
Tožilci ne bodo mogli več posegati v policijsko odločitev o 48-urnem pridržanju. Druga novost je obveznost pisne obrazložitve tožilske odločitve. Notranji minister Franci Maroz je predlagal spremembe, ki jih nekdanji direktor policije Boštjan Lindav ocenjuje kot korak nazaj, nekdanji tožilec, zdaj pa odvetnik Boštjan Penko, pa opozarja na neskladje z zakonom o Skoku, ki je prav kar začel veljati.
»Glede na javno dostopne informacije o spremembah uredbe bi, tudi glede na način sprejemanja ter znano vsebino nekaterih drugih splošnih aktov, na načelni ravni ocenil, da se zdi, kot da pri sprejemanju določenih predpisov v vladi leva roka ne ve, kaj dela desna,« ocenjuje nekdanji državni tožilec, zdaj pa odvetnik Boštjan Penko.
»Da sem povsem konkreten: Če je uredba res spremenjena na način, kot je bilo predstavljeno, so spremembe po moji presoji v nasprotju z osnovnim namenom zakona o Skoku, ki prinaša popolno integriranost NPU v Skok, v okviru katerega naj bi zadeve tožilec neposredno in operativno usmerjal v vseh pogledih, logično tudi glede odločanja o odvzemu prostosti in pridržanju. Bo moral kot popoln gospodar predkazenskega postopka te odločitve NPU-ju še pisno obrazlagati? Mu bo prepovedano posegati v odločitve policije o odvzemu prostosti oziroma pridržanju v postopku, ki ga bo neposredno vodil,« se sprašuje sogovornik.
Za kaj pravzaprav gre? Vlada je spremenila uredbo o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin.
»Namen sprememb in dopolnitev je učinkovitejše operativno sodelovanje v predkazenskem postopku,« so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje. Zapisali so še, da uredba spreminja ureditev obveščanja in usmerjanja dela policije in drugih državnih organov s strani državnega tožilca ter dopolnjuje določbe, ki so se pokazale kot pomanjkljive.
Po novem državni tožilec z obveznimi navodili ne bo mogel več poseči v odločitev policije glede 48-urnega pridržanja. O ustnih obveznih navodilih glede ukrepov v primeru odvzema prostosti bo moral državni tožilec najkasneje v 12 urah od njihove podaje sestaviti pisni uradni zaznamek in ga nemudoma poslati policiji. Obvezna navodila, ki jih bo državni tožilec dajal drugim pristojnim organom in institucijam, bo moral pisno obrazložiti. Tako se bo zagotavljala večja sledljivost in odgovornost pri odločanju.
Na splošni ravni uredba torej tožilcem jemlje nekaj pristojnosti, ocenjuje spremembe Boštjan Penko, doslej je lahko tožilec namreč policijo usmerjal tudi glede odreditve pridržanja, zdaj pa bo policija glede pridržanja očitno lahko odločala povsem avtonomno.
»Menim, da gre za nasprotje med tem delom uredbe in določbami zakona o kazenskem postopku, ki urejajo razmerje med policijo in državnim tožilcem. Zdi se nenavadno in nelogično, da se tožilcem, kljub preobremenjenosti in kadrovski podhranjenosti, o čemer je večkrat slišati, na eni strani nalaga dodatno administrativno delo, na drugi pa omejuje vlogo usmerjevalca policije v predkazenskem postopku.«
Nekoordiniranost, občutek, da odločevalci nimajo popolne slike in tudi nerazumevanje celotne problematike, ki ga je videti iz parcialnih sprememb, vse to po Penkovem mnenju daje vtis, da se ne sledi konceptualni sistemski ureditvi kazenskega in predkazenskega postopka.
Kaj pa pravi idejni oče?
Sprememba je posledica več konkretnih dogodkov, pa pojasnjuje notranji minister Franci Matoz in spomni na nedavni primer Metelkove. V medijih je poleti na primer kritiziral odločitev tožilstva, ki je na prostost spustilo dva tujca, prosilca za mednarodno zaščito, ki sta bila na Metelkovi zasačena pri prodaji kokaina. Eden od njiju je bil po njegovih besedah že pol ure kasneje zasačen pri tatvini nedaleč stran, v eni od trgovin na Tavčarjevi ulici.
Minister je bil kritičen, ker tožilec zanju ni predlagal pripora.
»Težko je motivirati policiste, sploh skozi ta primer na Metelkovi, ki je bil posnet, da nadaljujejo s temi ukrepi, ko vidijo, da čez pol ure, ko so ti tujci na prostosti, s temi dejanji nadaljujejo,« je komentiral na največji komercialni televiziji konec avgusta.
Lindav: Lažje iskanje napak in odgovornosti tožilcev
Zaradi takšnih primerov je notranje ministrstvo pripravilo predlog spremembe uredbe o sodelovanju med policijo in tožilstvom in ga poslalo na pravosodno ministrstvo, v četrtek pa je spremembe potrdila vlada.
V medresorskem usklajevanju so tožilci na predlog podali vrsto pripomb. Spremenjeno uredbo bodo komentirali jutri, ko naj bi bila njena končna verzija tudi javno objavljena. Minister Matoz medtem ne odgovarja na naše vprašanje, ali so kakšne pripombe tožilcev na predlog uredbe upoštevali.
Nekdanji generalni direktor policije Boštjan Lindav ocenjuje, da se je vlada odločila konkretno poseči v pristojnosti državnega tožilstva in tožilcem jemlje vlogo gospodarja postopka.
»To po mojem mnenju ni dobro«, ocenjuje.
Pisna navodila je v času tretje vlade Janeza Janše že uvedel minister Aleš Hojs. Takrat so v uredbo zapisali zahtevo po zgolj pisnem tožilskem usmerjanju policije v predkazenskem postopku. Ta je bila za del stroke in politike sporna, zato je vlada Roberta Goloba kmalu po nastopu mandata to spremenila ter znova uvedla možnost ustnega usmerjanja policije s strani tožilstva. To so utemeljevali s tem, da je bila zahteva po zgolj pisnem usmerjanju policije od tožilstva »neživljenjska in v neskladju z zakonom o kazenskem postopku, ki omogoča vse oblike komunikacije«.
»Aktualna rešitev je nekoliko bolj premišljena kot pri ministru Hojsu, po mojem mnenju pa gre za pritisk na tožilce, da bodo začeli evidentirati svoje odločitve. To pa omogoča iskanje napak in odgovornosti. Velik korak nazaj je določba, da državni tožilec ne more vplivati na 48-urno pridržanje. Tako je bilo dolgo nazaj,« dodaja Lindav.
