Eden od velikih projektov, pri katerem so v sedemdesetih letih sodelovali delavci Hidromontaže, je bila gradnja jezu Tarbela za hidroelektrarno v Pakistanu.
Nekdanje delavce družbe Hidromontaža ponižalo še državno odvetništvo
Po 29 letih stečajnega postopka nekdanji zaposleni v mariborski družbi Hidromontaža iz naslova neizplačanih plač in nadomestil niso prejeli niti evra iz stečajne mase, saj v njej ni ostalo nič. Ob tem so doživeli še ponižanje s strani države: ta jim prek državnega odvetništva za skoraj tri desetletja dolg postopek ponuja pičlih 500 evrov odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Mariborska Hidromontaža je bila gospodarska družba, ki je v osemdesetih letih zaposlovala okoli 3.500 delavcev. Kot izvajalec industrijske montaže energetskih naprav, cevovodov in industrijske opreme je podjetje poleg angažmaja na domačih projektih (hidroelektrarne na Dravi, jedrska elektrarna Krško, železarna Jesenice) sodelovalo tudi pri velikih gradbenih projektih v tujini.
V stečajni masi niti evra za delavce
Toda sredi devetdesetih so firmo vodilni spravili v finančne težave, postala je nelikvidna, prihodki niso pokrili stroškov. Leta 1996 se je začel stečaj, delavci so prijavili terjatve iz naslova neizplačanih plač, prispevkov in nadomestil.
Sliši se neverjetno, a stečajni postopek se je na okrožnem sodišču v Mariboru vlekel polnih 29 let. Pravnomočno se je končal aprila lani, pri čemer nekdanji zaposleni niso prejeli niti evra, ker je bila stečajna masa enaka nič evrov.
Stečaj je vodil sodnik Matjaž Štok. Kot pravi Bojan Oblak iz združenja stečajnih upnikov, so leta 2022, po 26 letih trajanja postopka upniki na sodišče vložili skupinsko nadzorstveno pritožbo, ki pa jo je predsednica sodišča Jasna Murgel zavrnila. Prav tako je zavrnila izločitev sodnika Štoka.
Pravično zadoščenje z zneskom 500 evrov?
Po končanem stečaju je 181 upnikov (nekdanjih zaposlenih) decembra lani državnemu odvetništvu poslalo zahtevek za pravično zadoščenje in predlagalo izvensodno poravnavo z državo za nepremoženjsko škodo zaradi intenzivne kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki je neločljiv del poštenega sojenja.
Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja odškodnine omejuje v višini od 300 do 5.000 evrov.
Toda na državnem odvetništvu pod vodstvom generalne državne odvetnice Ane Kerševan so jim za nesprejemljivo dolg sodni postopek ponudili odškodnino 500 evrov po osebi. Zanimalo nas je, na podlagi česa takšna ponudba. Mar računajo na to, da nekdanji zaposleni ne bodo šli v tožbo zoper Republiko Slovenijo, da ne bi imeli s tem še dodatnih stroškov?
Odgovorili so nam, da:
»o zahtevi za pravično zadoščenje odločajo na podlagi kriterijev, določenih v zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ter sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice.«
Oblak: znesek ni razumen in ni pravičen
Pri državnem odvetništvu izpostavljajo eno od sodb ESČP zoper Madžarsko, v kateri je sodišče vsakemu od pritožnikov za trajanje likvidacijskega postopka prisodilo pavšalno odškodnino v višini 200 evrov, ter sodno prakso slovenskih sodišč.
Bojan Oblak je za Info360 pojasnila z državnega odvetništva komentiral z besedami, da oni nikomur ne bi namenili niti evra.
»Takšna je bila vseskozi strategija državnega odvetništva, saj niti v enem primeru niso odobrili nikakršne odškodnine strankam stečajnih postopkov.«
Poudarja tudi, da državno odvetništvo meša jabolka in hruške, saj likvidacijski postopek ni enak stečajnemu, Madžarska nima enake zakonodaje kot Slovenija, postopka tudi sicer nista primerljiva.
Primer Hidromontaže je sicer prvi, kjer so vendarle ponudili vsaj drobiž, doda Oblak.
»Treba pa je opozoriti na stališče ESČP, po katerem mora biti znesek reparacije razumen. Znesek reparacije, ki ga predlaga državno odvetništvo, ni razumen in še manj pravičen.«
