Peter Gregorčič in Matej Avbelj.
Peter Gregorčič in Matej Avbelj: zadeva RTV se seli na Evropsko sodišče za človekove pravice
V zadevi RTV očitata ustavnemu sodišču pet kršitev. Osrednji očitek pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice je, da Gregorčiču ni bilo zagotovljeno učinkovito sodno varstvo.
Nekdanji predsednik programskega sveta RTV dr. Peter Gregorčič in profesor evropskega prava dr. Matej Avbelj sta v zadevi RTV Slovenija vložila pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Za pritožbo sta se odločila, ker menita, da odločitev ustavnega sodišča odpira resna vprašanja o delovanju pravne države.
V pritožbi pritožnika zatrjujeta pet kršitev evropske konvencije o človekovih pravicah, osrednji očitek pritožbe pa je, da pritožniku ni bilo zagotovljeno učinkovito sodno varstvo.
Gregorčičev štiriletni mandat člana in predsednika programskega sveta RTV Slovenija je predčasno prenehal neposredno na podlagi zakona, brez individualne odločbe.
»Ustavno sodišče je sicer presojalo ustavnost zakona, ni pa preverilo, ali so za predčasno prenehanje tega mandata obstajali konkretni razlogi,« je na naše vprašanje, zakaj se je odločil za pritožbo, odgovoril Gregorčič.
Poleg te kršitve izpostavljata še nerazumno dolg postopek, saj je sodišče o zadevi odločalo skoraj tri leta in sedem mesecev. Ustavnemu sodišču očitata odločanje brez javne obravnave in neenako obravnavo strank v postopku, ključna pravna vprašanja so po njuno ostala neodgovorjena, saj se ustavno sodišče ni opredelilo do nekaterih bistvenih argumentov ter odsotnost pravnega sredstva zaradi dolgotrajnosti postopka.
Gregorčič ob tem meni, da se je ustavno sodišče namesto presoje, kaj je pravno dopustno, raje prepustilo instrumentalizirati za boj med »našimi« in »vašimi«.
Kot je v odklonilnem ločenem mnenju zapisal sodnik Marko Starman: »Ustavno sodišče je imelo v tej zadevi redko priložnost, da dolgoletni politični spor o upravljanju javne RTV premakne iz političnega konflikta v pravni diskurz.«
Tega žal ni storilo, nadaljuje Gregorčič.
»Posledično je s svojo odločitvijo odprlo pot nadaljnji »depolitizaciji«, ki jo je priznalo kot ustavno dopusten cilj. Nova vlada je to sporočilo očitno razumela. Ministrstvo za kulturo je namreč konec avgusta pripravilo nov predlog zakona, ki ponovno predvideva predčasno prenehanje mandatov članov organov upravljanja, vodenja in nadzora RTV Slovenija neposredno na podlagi zakona.«
Gregorčič je ob tem dodal, da na tej točki obstajata dve poti. Ena je postati del boja med »našimi« in »vašimi«, druga pa po pravni poti iskati odgovor na vprašanje, kaj je prav.
»Odločila sva se za drugo pot, ki je težja in dolgotrajnejša. Tako bova lahko tudi preverila, ali je najin pogled na pravno državo morda preveč idealističen.«
Pomembna vprašanja splošnega interesa
Odgovora na vprašanje, kdaj lahko pričakujemo odločitev ESČP, nimata, saj se ESČP spopada z velikim številom pritožb. Vseeno pa Gregorčič in Avbelj menita, da njuna pritožba spada v kategorijo primerov, ki odpirajo pomembna vprašanja splošnega interesa in bi lahko imele širše posledice za pravne sisteme posameznih držav ali evropski sistem varstva človekovih pravic.
Kot eden izmed razlogov za prednostno obravnavo primera je po njuno tudi nevarnost ponavljanja takšnih posegov.
Gregorčič in Avbelj se v pritožbi sklicujeta na številne druge sodbe ESČP, ki so po njuni oceni pomembni za vseh pet zatrjevanih kršitev. Omenjata sodbe proti Romuniji, Ukrajini, sodbo proti Nemčiji, Španiji, Poljski in tri primere proti Sloveniji.
»Gre za pritožbo z močno oporo v obstoječi sodni praksi. Številna pravna načela, na katera se pritožba sklicuje, je ESČP že potrdilo v svojih sodbah.«
Ob tem dodajata, da pritožba ni politična nezaupnica ustavnemu sodišču, temveč uporaba pravnega sredstva, ki je na voljo.
»Prepričana sva, da se pravna država gradi s spoštovanjem prava in iskanjem pravnih odgovorov tudi na vprašanja, o katerih imamo različna stališča.«
Če bo pritožbi ugodeno, bi lahko sodba postala pomemben del evropske sodne prakse, če pa bo ESČP vsebinsko presodilo, da zatrjevanih kršitev ni bilo, bova sprejela, da je bila najina presoja napačna. V vsakem primeru pa sva storila vse, kar je bilo mogoče, da se ta pomembna pravna vprašanja odprejo in da se s tem ta zgodba, ki je skoraj 4 leta obremenjevala slovensko javnost, tudi zaključi.
Ustavno sodišče smo vprašali, kako komentirajo vložitev pritožbe na ESČP, kot nezaupnico njihovemu delu ali legitimno pravico pritožnikov. Odgovorili so:
Splošno pojasnjujemo, da je sprožitev postopka pred Evropskim sodiščem za človekove pravice legitimna možnost vseh udeležencev iz postopkov pred nacionalnimi sodišči.