side-text
Slovenija, Ljubljana 15.02.2017, 15. februar 2017 Na ljubljanskem sodiscu so danes odprli Sodno leto 2017 na katerem volijo tudi novega predsednika vrhovnega sodisca. Dogodek, sodisce, Damijan Florjancic, Gregor Strojin, Jasa Vrabec, Janja Roblek, Zvonko Fiser, Anton Panjan, portret Foto:Ziga Zivulovic jr./Bobo

Foto:Ziga Zivulovic jr./Bobo

Pravosodje

Vrhovno sodišče omejilo dostop do zemljiške knjige zaradi varnosti in zaščite

Na večino naših vprašanj na vrhovnem sodišču ne odgovarjajo.

Po prehodu na nov sistem dostopa do podatkov iz zemljiške knjige na vrhovnem sodišču ne zaznavajo vsebinskih pritožb s strani odvetnikov in notarjev, za preostale pa so na portalu na voljo navodila in tehnična pomoč, še pojasnjujejo na vrhovnem sodišču. 

Dodajte Info360 med priljubljene vire na Googlu

Pretekli teden smo poročali, da je vrhovno sodišče močno otežilo dostop do podatkov iz zemljiške knjige (ZK). Za dostop do ZK sta namreč potrebna digitalno potrdilo ali pa smsPASS, s katerim uporabnik vsakokrat prejme varnostno geslo na prenosni telefon. Za ureditev obeh je nujen obisk upravne enote in tudi nekaj digitalnih spretnosti.

Na vrhovnem sodišču pravijo, da se je sistem spremenil z namenom večje varnosti, boljše zaščite osebnih podatkov ter zanesljivejšega delovanja portala za vse uporabnike.  

Medtem ko je bil do novega načina dostopa do sicer javnih podatkov del stroke izjemno kritičen, na vrhovnem sodišču težav ne zaznavajo:

»Po prehodu na nov sistem dostopa nismo prejeli posebnih vsebinskih pritožb pri kvalificiranih uporabnikih, kot so odvetniki, notarji in drugi pogosti uporabniki storitev elektronske zemljiške knjige. Seveda pa se zavedamo, da so med uporabniki tudi takšni, ki se z elektronsko identifikacijo srečujejo redkeje ali pri uporabi potrebujejo dodatno pomoč. Zato so na portalu na voljo podrobna navodila za pridobivanje zemljiškoknjižnih izpiskov, prav tako pa je v primeru težav pri dostopu na voljo tehnična pomoč. «

Ob tem dodajajo, da se lahko uporabniki, ki iz različnih razlogov digitalnih rešitev ne uporabljajo, tako kot doslej v času uradnih ur oglasijo na okrajnih sodiščih, kjer jim bo sodno osebje pomagalo pri pridobivanju informacij in izpiskov v fizični obliki. 

»Namen spremembe ni onemogočanje dostopa, temveč zagotavljanje javnega dostopa na varnejši in zanesljivejši način. «

In med tem ko vas na vrhovnem sodišču pošiljajo nazaj na osebni vpogled v zemljiško knjigo, če se v novem sistemu ne znajdete, so na Financah pogledali čez južno mejo in ugotovili, da dostopa tam ne otežujejo ali omejujejo:

»Ker se v zadnjih letih precej pogosto primerjamo s Hrvaško glede plač, obdavčitve, kupne moči in podobnega, vam ponudim še primerjavo enostavnosti dostopa do tamkajšnje zemljiške knjige. Tudi tu so nas Hrvatje prehiteli po levi, in to že pred spremembo našega starega sistema, ko je bil dostop do zemljiške knjige omogočen prek registracije na portalu e-sodstva. Na Hrvaškem se vam ni treba registrirati nikamor. Preprosto obiščete njihov geoportal, ki je podoben Gursovemu prostorskemu portalu, na njem poiščete svoj vikend, nato pa s tremi kliki pridete do zemljiškoknjižnega izpiska. Vse skupaj vam vzame nekaj sekund,« so poudarili na Financah.«

Kdo je izvajal množične poizvedbe v zemljiški knjigi? 

Na vrhovnem sodišču pa niso odgovorili na naša vprašanja, ki se dotikajo njihovih trditev, da je ključni razlog za dvig ravni zanesljivosti elektronske identifikacije množično in avtomatizirano pridobivanje podatkov iz zemljiške knjige. V posameznih primerih so registrirani uporabniki sistematično ustvarjali izjemno veliko število rednih izpisov, tudi po več deset tisoč na dan oziroma več kot milijon na teden. Takšna ravnanja so obremenjevala informacijski sistem eZK, povzročala motnje v njegovem delovanju in lahko vplivala tudi na delovanje drugih podportalov v okviru portala eSodstvo. 

Naša vprašanja so se zato glasila: Kdo (katere imensko pravne ali fizične osebe) je izvajal to množično avtomatizirano pridobivanje zemljiškoknjižnih izpiskov? Za kakšen namen? Pravite, da je bil zato sistem preobremenjen, deloval je počasi, s prekinitvami, ali sploh ne. Zakaj niste nadgradili sistema, da bi bil bolj zmogljiv? 

Vrhovno sodišče smo vprašali tudi o sledljivosti podatkov ob registraciji, zakaj jo potrebujejo, do zdaj namreč tega ni bilo. Za kakšen namen potrebujejo osebne podatke uporabnikov in kako te podatke obdelujejo. Odgovorov nismo prejeli, pač pa pojasnilo, da se z registracijo omogoča nedvoumna identifikacija uporabnika, in ob morebitni ponovni prijavi prepoznava te osebe, ki je že vpisana v varnostno shemo.