Nekdanji sodnik Zobec: sprememba dostopa do zemljiške knjige je diskriminatorna

Pred desetimi dnevi so na vrhovnem sodišču uvedli veliko spremembo pri spletnem dostopu do zemljiške knjige, ki je večini prebivalstva onemogočila dostop do podatkov, o čemer smo pisali v članku minulo nedeljo.

Od tedaj je dostop omogočen zgolj prek identifikacijskega sistema SI-PASS, v okviru katerega si je treba dodatno urediti smsPASS ali digitalno potrdilo.

Dotedanji enostavni sistem zgolj z uporabniškim imenom in geslom je bil odpravljen z argumentom, češ da so nekateri množično pridobivali podatke prek tehnik avtomatiziranih poizvedb, kar je obremenjevalo informacijski sistem, in je portal e-ZK pogosto deloval zelo počasi ali sploh ne. Notarji in odvetniki kot kvalificirani uporabniki pa naj bi imeli s tem velike težave.

Sprememba je sporna 

Toda profesorju za upravno pravo dr. Gorazdu Trpinu se zdi takšna sprememba načina dostopa sporna, saj otežuje dostop tistim, ki niso digitalno vešči.

»Če so podatke avtomatizirano pridobivale na primer nepremičninske agencije, bi lahko poseben sistem uvedli zgolj zanje, ne pa za vse uporabnike.«

Za »navadne uporabnike« bi lahko ohranili dosedanji enostavni sistem, meni dr. Trpin. Zato se postavlja vprašanje smiselnosti takšnega ukrepanja vrhovnega sodišča. Težavo, če je obstajala, bi morali reševati na drug način, še dodaja Trpin.

Diskriminacija starejših

Po besedah nekdanjega vrhovnega in ustavnega sodnika Jana Zobca je smisel zemljiške knjige vsem ljudem omogočiti seznanitev z lastnino. Gre za publicitetno funkcijo: da so vsi pomembni pravni podatki o nepremičnini javno dostopni in velja domneva, da so s temi podatki vsi seznanjeni. To omogoča zemljiška knjiga, ki je javna.

»To je pomembno za pravno varnost, zato mora biti dostop nujno prost, širok in neoviran. Poteza vrhovnega sodišča je velik korak nazaj. Številni manj digitalno vešči prebivalci se zdaj ne morejo seznaniti s pomembnimi lastninskimi odnosi. To zmanjšuje pravno varnost in povzroča njihovo diskriminacijo, kar velja predvsem za starejše.«

Domnevna preobremenjenost sistema kot razlog za opisano spremembo je po njegovem slab izgovor. Če drži to o preobremenjenosti, to zgolj pomeni slabo upravljanje z zemljiško knjigo.

»Smo v dobi umetne inteligence, kjer se enormne količine podatkov obdelajo v sekundi ali nekaj sekundah. Razvoj gre pospešeno naprej, mi pa gremo nazaj. Ministrstvo za pravosodje in vrhovno sodišče morata to čim prej rešiti. Sedanje stanje je nedopustno.«

Vrhovno sodišče pod vodstvom predsednika Damjana Oroža smo dodatno vprašali, katera podjetja oziroma fizične osebe so avtomatizirano pridobivale zemljiškoknjižne izpiske ter za kakšen namen. Zakaj niso sistema nadgradili, da bi bil bolj zmogljiv? Zanimalo nas je tudi, zakaj potrebujejo sledljivost in nadzor nad vsemi, ki dostopajo do podatkov iz zemljiške knjige.

Njihove odgovore bomo objavili, ko jih pošljejo.