Spletni dostop do podatkov o nepremičninah v zemljiški knjigi je po novem možen zgolj prek identifikacije smsPASS ali pa s pomočjo digitalnega potrdila. Foto: Žiga Živulović jr./Bobo
Vrhovno sodišče zmanjšalo dostop 80 odstotkom Slovencev in uvedlo nadzor nad uporabniki
Pred desetimi dnevi se je začela uporaba prenovljenega portala eSodstvo z novo varnostno shemo, pri čemer se spletni dostop do podatkov o nepremičninah otežuje. Povečuje pa se sledljivost nad ljudmi, ki do javnih podatkov o lastništvu in zemljiško-pravnih obremenitvah hiš, stanovanj in parcel dostopajo. Kako to sovpada z višjo pravno varnostjo, ki naj bi jo dostop do zemljiške knjige zagotavljal?
Omogočen je zgolj dostop prek centralnega identifikacijskega sistema SI-PASS, o čemer smo nedavno pisali. Do zdaj je lahko vsak preveril lastništvo in obremenitve hiš, stanovanj in parcel z registracijo na strani e-sodstvo. Pri tem se je vsakič enostavno prijavil z uporabniškim imenom in geslom. Zdaj pa je vrhovno sodišče uvedlo dostop prek sistema SI-PASS in je zadeve precej otežilo. To elektronsko identifikacijo ima urejeno le 44 odstotkov vseh prebivalcev.
Za dostop do zemljiške knjige sta potrebna še digitalno potrdilo ali pa smsPASS, s katerim uporabnik vsakokrat prejme varnostno geslo na prenosni telefon. Za ureditev tega je nujen obisk upravne enote. SmsPASS ima trenutno zgolj 300 tisoč prebivalcev, torej 20 odstotkov. Digitalno potrdilo pa ima 433 tisoč uporabnikov, pri čemer teh številk ne moremo seštevati, saj imajo večinoma hkrati oboje.
Proti "tehnikam avtomatiziranih poizvedb"
Na vrhovno sodišče pod vodstvom predsednika Damjana Oroža smo vprašali, zakaj so se odločili za ta ukrep, kakšne so njegove prednosti in kako odgovarjajo na kritike, da se z oteževanjem dostopa do izredno pomembnih podatkov pri poslih z nepremičninami zmanjšuje pravna varnost ljudi.
Pravijo, da dosedanja ureditev ni več zagotavljala ustrezne ravni varnosti, sledljivosti in upravljanja dostopov.
Na področju zemljiške knjige so bili, pojasnjujejo, v preteklih letih ugotovljeni primeri množičnega ustvarjanja uporabniških računov ter avtomatiziranega pridobivanja zemljiškoknjižnih izpiskov, vključno z uporabo tehnik avtomatiziranih poizvedb.
»Takšna ravnanja so obremenjevala informacijski sistem ter oteževala nadzor nad uporabo podatkov, predvsem pa so zmanjševala možnost učinkovite sledljivosti posameznih dejanj uporabnikov.«
Težave pri delovanju sistema
Dodajajo, da se je v času množičnega prečrpavanja podatkov pogosto zgodilo, da je portal eZK deloval izjemno počasi, s prekinitvami ali pa sploh ni deloval. Zato drugi registrirani in kvalificirani uporabniki, med njimi notarji in odvetniki, niso imeli dostopa do podatkov iz zemljiške knjige oziroma niso mogli vlagati vlog oziroma pravnih sredstev v zemljiškoknjižnih postopkih.
»To bi lahko predstavljalo poseg v ustavno in zakonsko varovano pravico do vložitve pravovarstvenega zahtevka ter vpogleda v javno dostopne podatke zemljiške knjige.«
Nadzor nad uporabniki
Kot edino »smiselno rešitev« tako vidijo uporabo sistema SI-PASS za elektronsko identifikacijo, saj omogoča prijavo z istimi identifikacijskimi sredstvi, ki jih uporabniki že uporabljajo pri drugih državnih portalih.
»Zato je prijava za uporabnike hitrejša, enostavnejša in bolj intuitivna, kar pomembno prispeva k izboljšani uporabniški izkušnji.«
Če strnemo: namesto da bi spletni portal zemljiške knjige nadgradili in omogočili večjo zmogljivost, so uporabnikom postavili več ovir. Kar okoli 80 odstotkov jih trenutno nima dostopa. Ob tem so »povečali sledljivost«, torej nadzor nad tem, kdo in kdaj dostopa do podatkov, ki so javni.