side-text
Foto: osebni arhiv

Foto: osebni arhiv

Zdravstvo

Dr. Dan Peer: Zdravljenje raka in genskih bolezni bi kmalu lahko bilo tarčno

Na vprašanje, kako blizu smo možnosti, da bi terapevtsko učinkovino dostavili neposredno v obolele celice, ne da bi pri tem prizadeli zdrave, je profesor Peer odgovoril: »Zelo blizu.«

Zdravljenje bolnikov z rakom in genskimi boleznimi bi lahko v prihodnjih letih potekalo precej drugače kot danes. Tako napoveduje izraelski profesor in raziskovalec Dan Peer, ki velja za pionirja na področju tarčnih lipidnih nanodelcev in je letos za svoje delo prejel tudi prestižno nagrado Founders Award organizacije Controlled Release Society.

Dodajte Info360 med priljubljene vire na Googlu

Dr. Peer se s svojo raziskovalno skupino ukvarja predvsem z vprašanjem, kako zdravila oziroma terapevtske učinkovine dostaviti v točno določene celice. S strokovanjakom smo se pogovarjali pred prihajajočim kongresom MSS2026, ki bo na Bledu potekal od 14. do 16. septembra in bo povezal akademike z vsega sveta s področja biofarmacevtske industrije.

Dogodka MSS se Peer ne bo udeležil prvič – letošnji obisk bo njegov drugi. Od konference pričakuje predvsem novo znanje, nove tehnologije in nova sodelovanja.

MSS2026

Raziskovalci si že vrsto let prizadevajo razviti načine, s katerimi bi terapevtsko učinkovino dostavili neposredno v obolele celice, pri tem pa čim manj vplivali na zdrave. Eden od pionirjev na področju tarčnih lipidnih nanodelcev je Dan Peer, profesor in raziskovalec na Univerzi v Tel Avivu, ki deluje predvsem na področjih nanomedicine, imunologije in dostave RNA-terapevtikov.

Lipidni nanodelci v njegovih raziskavah delujejo kot dostavni sistemi, njegova raziskovalna skupina pa razvija tudi metode za dostavo RNA pri zdravljenju raka, genskih in drugih bolezni. Te pristope že več let raziskujejo na živalskih modelih, zdaj pa se po Peerovih besedah vse bolj približujejo njihovi uporabi pri ljudeh.

Ljudem želi pomagati

Številna Peerova raziskovalna odkritja so že prešla v klinična preskušanja. Ustanovil je tudi več spin-off podjetij; to so podjetja, prek katerih skušajo raziskovalci tehnologije prenesti iz akademskega okolja v klinično in komercialno uporabo. 

Za svoje raziskovalno delo je Peer v zadnjem obdobju prejel tudi več pomembnih mednarodnih priznanj. Med njimi so Rappaportova nagrada za odličnost na področju biomedicinskih raziskav, Landauova nagrada za odličnost na področju nanotehnologije ter nagrada ustanoviteljev organizacije Controlled Release Society, ki velja za najvišje priznanje te strokovne organizacije.

Peer ob tem poudarja, da nagrad ne razume kot osebni dosežek, temveč kot priznanje celotni raziskovalni skupini: »Na vsa ta priznanja sem zelo ponosen, vendar vedno pravim, da niso samo moja. Gre za nagrade, ki si jih delim z ekipo.«

»Bili smo prvi, ki smo pokazali, da lahko informacijsko oziroma sporočilno RNA v živalskem modelu dostavimo specifično v določene celice. Prvi smo pokazali tudi celično specifično urejanje genov pri raku in vivo ter možnost razvoja bakterijskega mRNA-cepiva.«

O prepletu akademskega in poslovnega okolja

Kljub bogati akademski in raziskovalni karieri je Peer dejaven tudi v poslovnem svetu. Povezovanje obeh področij je po njegovih besedah zahtevno, vendar nujno, saj se razvoj novih tehnologij in njihov prenos v prakso pospešujeta.

Njegova vizija je pomagati čim več ljudem, za kar akademsko okolje ni dovolj.

»Kot znanstvenike v akademskem okolju nas učijo postavljati zelo specifična vprašanja. Želimo rešiti določen problem ali razumeti določen mehanizem, za to pa je potreben čas. Razumeti moraš, kaj počneš in kako želiš neki problem rešiti. Industrija deluje skoraj nasprotno. Cilj je čim hitreje priti na trg oziroma čim hitreje prenesti akademska odkritja v praktično uporabo. Zato med tema pristopoma včasih prihaja do neskladja. Če želiš nekaj resnično globoko razumeti, potrebuješ čas in predanost. V industriji pa želiš izdelek čim prej spraviti na trg.«

Delovanje na obeh področjih je lahko izziv, a je po Peerovih besedah hkrati tudi zelo zanimivo, saj omogoča, da se tudi zelo drzne znanstvene ideje sčasoma prenesejo v prakso. Od prvega odkritja do dejanske klinične uporabe pa lahko minejo številna leta.

Kot primer izpostavlja članek, objavljen leta 2008 v reviji Science, v katerem je njegova skupina pokazala, da lahko tarčni lipidni nanodelci z nukleinskimi kislinami učinkovito opravljajo svojo nalogo.

»Članek je bil objavljen leta 2008, dovoljenje FDA, povezano s to idejo, pa smo dobili šele pred kratkim. To dobro pokaže, koliko časa lahko traja prenos znanstvenega odkritja v prakso. Tu govorimo o platformnih tehnologijah, in ko enkrat pokažeš, da neki pristop deluje, s tem dokažeš, da koncept deluje tudi za druge aplikacije.«

Kako hitro se področje dostavnih sistemov razvija danes, po njegovem mnenju kaže tudi rast števila kliničnih raziskav. Peer poudarja, da se revolucija RNA ni začela s pandemijo covida-19, temveč že veliko prej, v času pandemije je tehnologija dozorela in dobila bistveno večji zagon.

Po njegovih besedah danes po svetu poteka že skoraj sto različnih kliničnih raziskav pristopov in vivo CAR-T z RNA molekulami, velik del tega razvoja pa se je zgodil v približno zadnjih dvajsetih mesecih.

»Da dobite občutek, kako hitro se področje razvija: leta 2008 je bilo na spletni strani ClinicalTrials.gov navedenih osem kliničnih raziskav, ki so vključevale nukleinske kisline. Večinoma je šlo za RNA-interferenco, nekaj je bilo plazmidne DNA in en poskus z mRNA, ki ni bil posebej uspešen. Danes, leta 2026, jih je več kot 3.000.«

Peer meni, da področje napreduje izjemno hitro, v prihodnjih letih pričakuje še več kliničnih raziskav in razvoj novih terapevtskih pristopov.

Novi načini zdravljenja za onkološke bolnike

Posebej optimističen je glede možnosti zdravljenja raka. Meni, da bomo že v prihodnjih dveh ali treh letih videli številna nova klinična preskušanja na področju onkologije, nekatera pa že potekajo. Doda, da bodo takšni pristopi pomembno razširili nabor zdravil, ki so na voljo onkološkim bolnikom.

Velik potencial vidi tudi pri zdravljenju genskih bolezni in genskem urejanju. Izpostavlja dva pristopa, o katerih naj bi regulatorji razpravljali v začetku prihodnjega leta in ki temeljita na genskem urejanju. Eden je namenjen redki genski bolezni, drugi pa zniževanju ravni holesterola.

»Oba pristopa razvijata ameriški podjetji, ki sta izvedli obsežni klinični raziskavi tretje faze. O njiju naj bi razpravljali v začetku prihodnjega leta in upamo, da bosta odobrena. Podatki so videti dobri. To bi odprlo vrata številnim novim pristopom genskega urejanja pri ljudeh. V tem trenutku ti pristopi še niso tarčno usmerjeni. Upamo, da bo naslednja generacija že omogočala tarčno dostavo.«

Na vprašanje, ali to odpira vrata povsem novim načinom zdravljenja genskih bolezni, Peer odgovarja pritrdilno. Kot enega najbolj izjemnih primerov izpostavlja dojenčka KJ iz Pensilvanije, rojenega z redko gensko boleznijo. Prejel je personalizirano terapijo genskega urejanja, pri kateri so genski urejevalnik z lipidnimi nanodelci dostavili v jetra. Primer opisuje kot izjemen dokaz možnosti, ki jih odpira gensko urejanje pri hudih redkih boleznih. 

Izzivi, s katerimi se srečujejo raziskovalci

Med največjimi izzivi razvoja novih dostavnih sistemov Peer izpostavlja analitiko, nadzor nad formulacijami in postopke čiščenja. Prav na teh področjih pa po njegovem mnenju Slovenija izstopa.

»Mislim, da sta analitika in čiščenje v Sloveniji izjemno napredna. Razvoj na tem področju se je v Sloveniji začel že pred mnogimi leti in je skozi leta pomagal številnim podjetjem, tudi mojim,« pravi.

Pri novih terapevtskih sistemih mora biti namreč jasno, kaj natančno vsebuje končni izdelek in kako stabilna ter čista je formulacija, preden jo aplicirajo človeku.

»Potrebujemo boljši vpogled v formulacijo in njen razvoj, boljši nadzor nad kemijo, proizvodnjo in kontrolo kakovosti ter boljše bioseparacijske postopke. Preden nekaj apliciramo človeku, moramo biti sposobni spremljati in razumeti formulacijo na vsakem koraku. Veliko podjetij odpove prav na tej stopnji, ker nimajo dovolj dobre ocene in dovolj dobrega vpogleda v formulacijo.«

Peer ima sicer pozitivno mnenje tudi o slovenskem biotehnološkem in farmacevtskem okolju. Pohvali predvsem kakovost študentov ter inovativnost raziskovalnega okolja.

»Na koncu moraš biti inovativen. Znati moraš ujeti naslednji val razvoja v znanosti. Če ti to uspe, si v zelo dobrem položaju. Sicer vedno zaostajaš. In tega si ne želiš.«

»Zelo blizu smo«

Na vprašanje, kako blizu smo možnosti, da bi terapevtsko učinkovino dostavili neposredno v obolele celice, ne da bi pri tem prizadeli zdrave, je Peer odgovoril: »Zelo blizu.«

Pojasnjuje, da so takšne pristope že več let dokazovali na živalskih modelih, zdaj pa se približujejo tudi dokazom pri ljudeh. Omenja prve klinične podatke pri krožni RNA in pričakuje dodatne podatke iz raziskav v ZDA.

Peer kongrese, kakršen je MSS2026 na Bledu, vidi kot pomemben prostor za izmenjavo znanja med raziskovalci in industrijo.

»Med seboj moramo komunicirati in sodelovati. Drug od drugega se učimo in pridobivamo informacije o novih tehnologijah, ki so na voljo na področju čiščenja in analitike. Mislim, da gre za izjemen dogodek, od katerega imajo lahko koristi tako podjetja kot akademska sfera.«

Na takšnih dogodkih imajo raziskovalci po njegovih besedah priložnost spoznati najnovejše tehnologije, nove strategije, analitske metode in postopke čiščenja.

»Ljudje naj pridejo, se pogovarjajo z drugimi udeleženci in podjetji, spoznajo novosti ter začnejo nova sodelovanja. Mislim, da znanost napreduje prav na tak način.«

V mesecu pred simpozijem bomo na Info360 objavljali intervjuje in pogovore s strokovnjaki, ki bodo na Bledu delili svoja odkritja in znanje. Program in podrobnejše informacije o sodelujočih na simpoziju najdete na tej povezavi. Vabljeni k branju.