Ljudje, ki so brez osebnega zdravnika, bi ga dobili v 15 dneh

Ministrstvo za zdravje je v javno razpravo posredovalo predlog zakona o povečanju dostopnosti do zdravstvenega varstva.

Rok za oddajo komentarjev je 11. november.

Ena najpomembnejših novosti je aktivnejša vloga Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pri zagotavljanju dostopa do zdravstvenih storitev.

Če bo zavarovana oseba na pregled ali poseg čakala dlje od najdaljše dopustne čakalne dobe, bo ZZZS preveril, ali je pri drugem izvajalcu v mreži javne zdravstvene službe na voljo ustrezen zgodnejši termin, in ji ga ponudil. Če bo zavarovana oseba ponudbo sprejela, bo ZZZS zagotovil njeno uvrstitev na ustrezni zgodnejši termin pri drugem izvajalcu in uskladitev podatkov v čakalnih seznamih.

Zavarovanim osebam tako ne bo treba več samim iskati zgodnejših terminov in preverjati možnosti pri različnih izvajalcih. Pri tem bo ohranjena pravica do proste izbire, saj se bo vsak posameznik sam odločil, ali želi sprejeti ponujeni termin ali ostati pri prvotno izbranem izvajalcu.

Več pomoči pri izbiri osebnega zdravnika

Predlog zakona prinaša tudi konkretnejšo pomoč ljudem, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika, pediatra ali ginekologa. 

Posamezniku, ki ostane brez družinskega zdravnika, pediatra ali ginekologa, ne pa tudi zobozdravnika, bo moral ZZZS v 15 dneh poiskati novega. ZZZS bo novega zdravnika najprej iskal v območni enoti, kjer posameznik živi, če ga ne bo našel, pa tudi v bolj oddaljenih krajih. V primeru več možnosti za izbiro zdravnika bo moral ZZZS ponuditi najmanj tri, če bodo te na voljo.

Cilj je, da bi imel vsakdo, ki si želi izbrati osebnega zdravnika, tudi dejansko možnost izbire. Za zagotavljanje neprekinjene zdravstvene obravnave se hkrati podaljšuje delovanje dodatnih ambulant družinske medicine, namenjenih odraslim brez izbranega osebnega zdravnika.

Boljša izraba zdravstvenih zmogljivosti

Pomemben del predlaganih rešitev je tudi boljša izraba obstoječih zmogljivosti v javnem zdravstvu. Kjer bodo čakalne dobe predolge oziroma bo dostopnost nezadostna, bo treba najprej ugotoviti vzroke in poiskati konkretne rešitve. Če posamezni izvajalec ne bo mogel opraviti vseh dogovorjenih zdravstvenih storitev, jih bo pod določenimi pogoji mogoče prenesti k drugemu izvajalcu, ki ima za to na voljo ustrezne zmogljivosti. Če dostopnosti ne bo mogoče izboljšati z uporabo obstoječih zmogljivosti in organizacijskimi ter drugimi ukrepi, bo ZZZS lahko pripravil časovno omejen Program dostopnosti za konkretne zdravstvene storitve. Program bo določil obseg storitev, potrebne zmogljivosti, izvajalce, način financiranja ter merljive cilje. 

Manj administracije, več časa za paciente?

Predlog zakona naslavlja tudi administrativne obremenitve zdravstvenih delavcev. Z zmanjševanjem nepotrebnih administrativnih opravil, preprečevanjem podvajanja vnosa podatkov in boljšo organizacijo dela želijo zdravnikom, medicinskim sestram in drugim zdravstvenim delavcem omogočiti, da več časa namenijo pacientom. Predvideni so tudi ukrepi za krepitev zdravstvenih timov, spodbujanje zaposlovanja na področjih, kjer kadra najbolj primanjkuje, ter izboljšanje pogojev za izvajanje zdravstvenih storitev.

Na predlog zakona se je med drugim odzval tudi nekdanji minister za zdravje Dušan Keber, ki meni, da želenih sprememb ne bo mogoče doseči brez dodatnega denarja v zdravstvu in zvišanja normativa. 

Do predloga zakona je skeptična tudi zastopnica pacientovih pravic Irena Žagar. Za Radio Slovenija je ocenila:

»Rešitev je zelo všečna, si samo želimo, da bi se tudi v praksi lahko izvedla, čeprav realnih možnosti za uresničitev te rešitve ne vidim. Vedeti moramo, da je v Sloveniji 140.000 ljudi brez osebnega zdravnika. Dokler je število zdravnikov takšno, kot je, in število prebivalcev oziroma oseb brez zdravnika takšno, kot je, se mi zdi, da administrativni ukrep, ki je predviden s tem zakonom, ne bo prinesel nobene rešitve.«

Rešitev, ki jo predlaga sama, je, da bi morali zdravniki sprejeti toliko zavarovancev, da bi ambulanta dosegla povprečno število glavarinskih količnikov, in ne zgolj minimalnega.