MSS2026: Na Bledu združeni strokovnjaki s področja biofarmacije

Po uvodnem nagovoru Aleša Štrancarja, predsednika znanstvenega odbora MSS2026 je kot prva na konferenci stopila pred zbrane Špela Miroševič; slovenska raziskovalka, ki je zagnala raziskovalni proces in pripeljala do klinične študije terapijo Urbagen. Prejemnik te terapije je bil prav njen sin Urban, raziskovalka je njegovo zgodbo od rojstva do diagnoze CTNNB1 pa vse do danes, v čustvenem nagovoru predstavila zbranim. 

Nad njenim predavanjem je bil navdušen Jacek Lubelski, strokovnjak za gensko in celično terapijo ter razvoj bioloških zdravil iz podjetja NanoCell, kjer vodi raziskave in razvoj. Dejal je, da je izjemno, kaj lahko človek doseže, če je motiviran in predan.

 »Razvila je gensko terapijo za ultra redko bolezen, in sicer z javnim financiranjem ter donacijami. Menim, da je to zelo zanimiv primer, kako se lahko takšne stvari razvijajo znotraj Evrope in z zmogljivostmi, ki jih imamo na voljo. Med njenim predavanjem mi je v spominu ostala predvsem ena stvar … Rekla je: 'Razvoj zdravil je težak, vendar je za starša pravzaprav veliko težje živeti z otrokom, ki ima ultra redko bolezen.' Mislim, da to zelo drži in da ljudje, ki se ukvarjajo z razvojem zdravil, na to včasih nekoliko pozabijo. Predavanje je bilo res izjemno.«

Kot izjemno in navdihujočo sta predstavitev Špele Miroševič opisala tudi Manuela Bartolini, italijanska znanstvenica in redna profesorica farmacevtske kemije na oddelku za farmacijo in biotehnologijo Univerze v Bologni in Garry Gilleskie, ameriški strokovnjak za biofarmacevtsko proizvodnjo ter izvršni direktor centra Biomanufacturing Training and Education Center (BTEC) na North Carolina State University.

»Že otvoritev je vsekakor pritegnila mojo pozornost. Bila je impresivna in ganljiva, tako glede kakovosti kot glede zgodb, ki so jih delili z nami. Rekla bi, da je bila tudi zelo, zelo motivacijska. Motivacijska v smislu nadaljevanja razvoja znanosti z namenom reševanja problemov, pa tudi prenosa znanja v družbo in na mlade znanstvenike. Rekla bi, da je to glavno sporočilo, ki sem ga dobila ob otvoritvi te konference,« je dejala Bartolini.

Lubelski, Bartolini in Gilleskie ocenjujejo, da so takšni dogodki izjemno pomembni za industrijo, Slovenijo pa vidijo kot izjemno aktivno državo na tem področju.

Most med akademskim svetom in industrijo

Gilleskie, ki je v Sloveniji že tretjič, pravi, da ga zelo zanima vse delo, ki trenutno poteka na področju biofarmacije, predvsem zaradi pozitivnega vpliva, ki ga lahko ima na zdravje ljudi.

»Ena od stvari, o katerih pogosto govorimo v biofarmaciji, so različne modalnosti. Gre preprosto za različne spojine oziroma učinkovine, ki jih uporabljamo pri izdelavi zdravil. Ta konferenca je še posebej dobra v tem, saj pokriva zelo širok razpon teh modalnosti oziroma učinkovin. To je po mojem mnenju zelo pozitivno, saj lahko nekatere od njih nekega dne postanejo komercialno dostopne in koristijo bolnikom. Tisti med nami, ki izobražujemo, usposabljamo, raziskujemo, ali delamo na tem področju, moramo vedeti, kaj lahko pričakujemo v prihodnosti.«

Gilleskie je v preteklosti že sodeloval s podjetji iz Slovenije – izpostavil je Bia Separations, s katerim so izvedli nekaj skupnih projektov. Zdi se mu impresivno, da se v državi, ki ima tako malo prebivalcev, na tem področju dogaja tako veliko.

Redna udeleženka konferenc MSS2026 je tudi Bartolini, ki pravi, da do zdaj ni bila še nikoli razočarana. Vedno imam občutek, da se konferenca razvija naprej in resnično sledi novim tehnologijam. Od letošnje konference pričakuje predvsem, da bo izvedela, kam smo se premaknili v zadnjih dveh letih in kaj lahko pričakujemo na področju inovacij tudi zunaj mojega lastnega strokovnega področja. Ker sama prihaja iz akademskega okolja, meni, da so takšni dogodki ključni za premostitev vrzeli, ki včasih obstaja med univerzami in industrijo.

»Včasih namreč ne govorijo dveh različnih jezikov, ampak bi lahko rekli, da govorijo vzporedne jezike. Takšni dogodki so zato nujni, saj jih pripeljejo na isto mesto in omogočajo vzpostavitev tesnejših, še močnejših povezav.«

Kot izjemno zanimivega je izpostavila projekt Biotehnopolis, o katerem je v uvodnem večeru spregovoril ajdovski župan Tadej Beočanin.

Gre za projekt, na katerem po besedah župana temelji prihodnji razvoj Ajdovščine.

»Biotehnopolis na enem mestu združuje tako razvojne raziskovalne inštitucije kot tudi podjetja iz področja biotehnologije. Ob prepletu univerz, raziskovalnih inštitutov želimo vsa ta dognanja iz razvoja prenesti v gospodarstvo in trg,« je dejal Beočanin.

Nekatera podjetja so zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov že odkupila, v roku šestih let pa pričakuje, da bo prva faza Biotehnopolisa stoodstotno zasedena s poslovnimi subjekti s področja biotehnologije. V njem pričakuje tako domača podjetja, dolgoročno gledano pa si želi tudi vlagatelje in podjetja iz tujine.

Na povabilo organizatorjev se je z veseljem odzvala ustanoviteljica Medicorja, kardiologinja Metka Zorc, ki je zbranim predstavila svojo pot do ustanovitve Medicorja in njegovo vpetost v zdravstveni sistem. Ob tem je dodala, da je Slovenija na področju biofarmacije izjemno napredna in da globalno gledano prav iz Slovenije prihajajo dobre ideje za razvoj tega področja.