Direktor NIJZ Branko Gabrovec je v pogovoru za Info360 potrdil, da je trenutna situacija tako težka, kot še ni bila nikoli. Foto: STA
NIJZ v velikih finančnih težavah, komaj zberejo denar za plače. Bodo odpuščali?
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) komaj še zbere denar za plače. Njegov minus je vsak mesec višji, ob koncu leta naj bi se ga nabralo za 4,5 milijona evrov. Za plače, ki bodo izplačane 10. novembra, bodo denar še napraskali, vprašanje pa je, kako bo v prihajajočih mesecih. Kako odgovarja resorno ministrstvo za zdravje?
Čeprav je že skoraj konec leta, NIJZ z ministrstvom za zdravje še nima sklenjene letne pogodbe za financiranje dela in nalog za letos. Financiranje tako poteka na podlagi mesečnih pogodb.
V tem tednu se bo spet sestal svet zavoda in proučil letni program dela. Menda se je ta letni program na željo ministrstva za zdravje že večkrat popravil, a še ni bil dovolj ustrezen, da bi mu na ministrstvu prižgali zeleno luč za stabilno financiranje oziroma sprejem letne pogodbe.
Odgovor ministrstva o tem, zakaj letna pogodba z NIJZ za leto 2026 še ni podpisana in kdaj bo, še čakamo.
Ali želi ministrstvo z zavlačevanjem prisiliti vodstvo inštituta k odstopu? Branko Gabrovec je namreč blizu stranki SD, mandat generalnega direktorja pa se mu izteče oktobra 2027.
Je pa vlada na NIJZ že menjala svet zavoda: oktobra ja namreč odpoklicala štiri predstavnike ustanovitelja (države) in sicer, Mitjo Blaganje, Mileno Kramar Zupan, Jureta Poglajna in Vitomirja Paniča ter namesto njih imenovala Sonjo Štramec Nemec, Žiga Andoljška, Edvarda Jakšiča in Ingrid Kovšca Pušenjak.
Letna pogodba se je z NIJZ vedno podpisala v prvi polovici leta, zdaj pa bo leto že mimo, pogodba pa še ni podpisana.
Poleg letne pogodbe, na podlagi katere dobi NIJZ denar iz proračuna, se omenjen inštitut financira tudi iz projektov in s sredstvi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Lani je ministrstvo za zdravje pod vodstvom Valentine Prevolnik Rupel NIJZ odvzelo 2,2 milijona evrov in po tem dogodku se finančno niso opomogli, čeprav so do tedaj dobro poslovali. Denar naj bi bil tedaj namenjen reševanju finančnega položaja UKC Ljubljana.
Poleg tega so za vzdrževanje informacijske tehnologije (e-zdravje ipd.) lani na NIJZ še dobili določena sredstva, za letos pa so jim jih ukinili.
Za zdaj slabo finančno situacijo NIJZ rešuje kredit pri državni zakladnici.
Na NIJZ, kjer so leto 2025 zaključili s primanjkljajem v višini 1,2 milijona evrov, so že pred časom za Info360 povedali, da niso prejeli potrebnih sredstev za poslovanje (omenjenih 2 milijona evrov):
»Pomanjkljivo ovrednoteni programi (Svit, duševno zdravje, projektne aktivnosti …), prispevajo k negativnemu poslovanju tudi v letu 2026. Ob polletju je izkaz odhodkov nad prihodki znašal 768.471 evrov.«
Direktor: Tako težko še ni bilo
Direktor NIJZ Branko Gabrovec je v pogovoru za Info360 potrdil, da je trenutna situacija težka, kot še ni bila nikoli. In da bodo naredili vse, da bo odpuščanje zadnji in skrajni ukrep. Dodal je še, da se je število zaposlenih od leta 2014 res skoraj podvojilo, a so dobili tudi vrsto novih nalog. Ne predstavlja si, da bodo morali zaradi finančne stiske ukinjati programe, npr. za duševno zdravje, kjer je bilo narejeno ogromno delo.
Takoj, ko so se začele težave, so po njegovih besedah začeli tudi z varčevalnimi ukrepi. Pesti jih tudi izjemno povišanje plač, pod katero se je podpisala Golobova vlada.
Nič čudnega torej, da NIJZ zdaj terja denar nazaj tudi od strokovnega direktorja NIJZ, ki ga celo toži. Zahteva za vračilo denarja sicer izhaja iz inšpekcijskega nadzora.
O tem, da na NIJZ prihaja čas varčevanja, se je že pred časom s pismom, ki ga je poslal tudi na Info360, oglasil Dušan Nolimal, nekdaj zaposleni na inštitutu. Zapisal je sledeče:
Spoštovani sodelavci,
Na NIJZ očitno prihaja »čas varčevanja«. Toda ključno vprašanje je, zakaj je do njega sploh prišlo. Če so finančne težave posledica nespametnih poslovnih in organizacijskih odločitev, bi bilo edino pošteno najprej vprašati: kdo je te odločitve sprejemal in kdo bo zanje odgovarjal?
Pri tem se ponuja neprijetna ironija. V instituciji, ki jo že približno dve desetletji v različnih vlogah obvladuje skoraj ista generacija vodstvenih kadrov, je res težko prepričljivo razlagati, da so za težave vedno krivi »nekdo pred nami«, okoliščine ali neoprijemljivi »sistem«. Sistem namreč niso le zidovi in pravilniki – sistem so predvsem ljudje, ki ga dolga leta vodijo. Zato je pred napovedanim varčevanjem povsem legitimno vprašati: se bo najprej pogledalo pod prste tistim, ki so delali napake pri vodenju, ali pa bo najlažje varčevati kar pri zaposlenih? Bodo posledice nosili tisti, ki so odločitve sprejemali, ali tisti, ki pri tem niso imeli besede?
Pri varčevanju je vedno najpomembnejše vprašanje: pri kom se varčuje in kdo odloča, kdo je »odveč«?
Na kolegiju vodstvene ekipe NIJZ 2. julija 2026 je bilo po dostopnem zapisniku napovedano, da bodo predstojniki prejeli sezname zaposlenih, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, tistih, ki se jim v letu 2026 izteče pogodba za določen čas, ter seznam podjemnih in avtorskih pogodb. Le nekaj dni pozneje je na kolegiju ena od predstojnic poudarila, da želimo »ohraniti kader z znanjem«. Pohvalno. A kdo bo tisti, ki bo določil, koga odlikuje to znanje?
Če bi človek nekoliko zlobno razumel izraz »kader z znanjem«, bi lahko pomislil, da gre za tiste, ki so blizu vodstvu – medtem ko bodo drugi, zlasti tisti z lastno strokovno glavo, kritičnim mnenjem in preveč neprijetnimi vprašanji, postali prvi kandidati za varčevalne reze. To seveda ni trditev, ampak legitimno opozorilo. Po katerih merilih bo NIJZ odločal, kdo je vreden ohranitve in kdo ne? Po strokovnosti, rezultatih dela in potrebah področja ali po tem, kako dobro se posameznik razume z vodstvom? Gre za resno vprašanje: je to res varčevanje ali kadrovsko čiščenje pod njegovo krinko?
In tu nastopi še zadnji vrhunec ironije. Tisti zaposleni na NIJZ, ki javnosti občasno predavajo o pomenu psihosocialnega zdravja, varnem delovnem okolju ter preprečevanju stresa in izgorelosti, bi moral biti pri ravnanju z lastnimi zaposlenimi za zgled celotni državi. Ne moreš zaposlenim razlagati o pomenu zdravega delovnega okolja, hkrati pa ustvarjati klime, v kateri ljudje v negotovosti ugibajo, kdo bo naslednji na seznamu za odstrel. Psihosocialno zdravje se pač ne začne pri lepih plakatih, ampak pri odnosu do človeka.
Slovenija ima celo vrsto institucij in projektov za zaščito delavcev (KIMDPŠ, inšpektorat, ministrstva itd.), pa vendar se ob informacijah o seznamih in negotovosti na NIJZ glas tistih, ki sicer tako glasno opozarjajo na zdravje delavcev, ne sliši. Zato bi bilo izjemno zanimivo videti neodvisno raziskavo o psihosocialnih tveganj znotraj samih zidov NIJZ. Številni predani strokovnjaki na inštitutu si namreč zaslužijo varno in spoštljivo delovno okolje – vodstvo pa ima zdaj priložnost, da z vodenjem z zgledom dokaže, da načela, ki jih predpisuje javnosti, dejansko spoštuje tudi doma.
Prijazen pozdrav
Dušan Nolimal
