Odgovor endokrinologinje družinskemu zdravniku o zgrešeni napotitvi pacienta

Pretekli teden smo objavili članek o tem, da je treba za reden pregled pri endokrinologu čakati tri leta ali več. V članku smo opisali tudi primer posameznika, pri katerem bi bilo čakanje na reden termin lahko usodno. Zapisali smo:  

»Ena od priznanih slovenskih endokrinologinj je povedala, da je k njej v zasebno ambulanto prišel pacient z velikim hipofiznim tumorjem. Na testiranje delovanja hipofize bi moral v javnem zdravstvu čakati dva meseca. Ugotovila je, da je povsem brez hormonov, tudi hipofize ni bilo videti na MR, kar je življenjsko ogrožajoče stanje. Po njenih ugotovitvah in priporočilih je potem tudi njegova obravnava v javnem sistemu hitro stekla. Sogovornica si ne predstavlja, kaj bi lahko bilo, če je ta oseba ne bi obiskala.« 

Ta zapis je zmotil družinskega zdravnika in podpredsednika zdravniške zbornice Roka Ravnikarja, ki je na družbenem omrežju X objavil: 

»Za mene kot družinskega zdravnika vseeno nekoliko nenavaden opis dogajanja. Endokrinologi imajo objavljene izredno natančne smernice oz. navodila za napotovanja. Primeri, ko se zaradi težav s hipofizo pošilja pod nujno, so v tabeli - in nevidnost hipofize ni med njimi. Če se vsako napotnico triažira, bi triažni zdravnik, tudi če se osebni ni pravilno odločil - to bolezen zagotovo zaznal in ustrezno pretriažiral. Me zanima mnenje te kolegice sogovornice o objavljenih navodilih: glejte povezavo. 

Z dovoljenjem bolnika se je na Ravnikarjev zapis odzvala endokrinologinja Marija Pfeifer, ki smo jo v članku naslovili kot priznano endokrinologinjo in je v njem predstavila zgrešeno napotitev pacienta. Njeno pojasnilo objavljamo v celoti:

»V priporočilih o napotitvah k endokrinologu (https://endodiab.si/wp-content/uploads/2023/12/Napotitev_endokrinolog_2023.pdf) je v tabeli jasno označeno, da se bolnike, ki imajo hipofizni tumor in motnjo vida, napoti k endokrinologu s stopnjo nujnosti NUJNO. Pri gospodu se je zgodba začela s slabšanjem vida decembra 2025, oftalmolog je februarja 2026 ugotovil izpade lateralnih polovic vidnega polja obeh oči in posumil na hipofizni tumor, ki pritiska navzgor na križišče vidnih živcev, kar je MR slikanje hipofize potrdilo. Normalna hipofiza meri 1 cm, gospodu so ugotovili adenom hipofize velikosti 3,7 x 2,4 cm. Najbolj zaskrbljujoči pa so bili bolnikovo klinično stanje in simptomi, značilni za hudo pomanjkanje vseh hormonov hipofize in posledično njenih tarčnih žlez. Prej športnik, zadnje leto utrujen, ekstremno upočasnjen, občutljiv na mraz in brez sekundarne telesne poraščenosti. Naloga zdravnika je, da bolnika izpraša in pregleda, slečenega! Potem diagnoze popolnega pomanjkanja hormonov hipofize (panhipopituitarizma) ne bi mogel spregledati.  

Sicer pa so smernice in priporočila zato, da usmerjajo, prevlada pa naj zdravnikova klinična presoja na osnovi pregleda bolnika, v tem primeru bi pomagala tudi enostavna laboratorijska preiskava elektrolitov. Gospod je imel znižano raven natrija na 126 mmol/L, kar pomeni hipopituitarno krizo, ki je sama po sebi razlog za NUJNO napotitev – na urgenco (IPP). Bolnik je bil še isti dan po pregledu pri meni hospitaliziran, ker je potreboval zdravljenje z infuzijo in dodatkom hormonov.

Če že iščemo pomanjkljivosti v obravnavi, navedimo še, da je tudi radiolog v zasebni ustanovi, kjer je gospod februarja samoplačniško opravil MR hipofize, nepopolno odčital posnetke: v izvidu ni navedel dimenzij adenoma, kar sodi v klasičen opis. Jasno je sicer napisal, da se zdrave hipofize ne vidi, da adenom močno vtiska križišče vidnih živcev, a ni priporočil, da naj se bolnika najprej napoti k endokrinologu, saj se ga bo lahko operiralo šele, ko se mu nadomesti manjkajoče hormone, sicer je lahko operativni poseg poguben. Priporočil je namreč le pregled pri nevrokirurgu.

O pravilnosti triaže v endokrinološki ambulanti težko sodim, ker ne vem, kaj je izbran osebni zdravnik napisal na napotnico in katere izvide je dodal.

Zgodba se je dobro končala, nevrokirurg dr. Felbabić je bolnika po predstavitvi nujnosti (čim dlje namreč tumor pritiska na vidne živce, tem slabše so možnosti, da se vid povrne) vzel v prednostno obravnavo in ga kmalu zelo uspešno operiral. Gospodu se po operaciji vid izboljšuje, hormoni pa mu pomagajo, da je na novo zaživel svoje prejšnje aktivno življenje.«