Inšpektorat RS za delo pod vodstvom Katje Čoh-Kragolnik je lani vodil usmerjeno akcijo nadzora glede izpostavljenosti nevarnim kemičnim snovem s poudarkom na rakotvornih, mutagenih in reprotoksičnih snoveh. Kakšne so ugotovitve?
V nekaterih bolnišnicah pozabili na meritve rakotvornih snovi
Od 1. aprila 2025 do 30. novembra 2025 je vodil Inšpektorat RS za delo pod vodstvom Katje Čoh-Kragolnik usmerjeno akcijo nadzora glede izpostavljenosti nevarnim kemičnim snovem s poudarkom na rakotvornih, mutagenih in reprotoksičnih snoveh. Njihov cilj je, da se v tej akciji opravijo nadzori v slovenskih bolnišnicah – na oddelkih patologije, kjer so delavci izpostavljeni formaldehidu.
O tem smo na Info360 poročali septembra lani, ko smo objavili spodnji članek.
In kakšne so bile ugotovitve inšpektorata?
Inšpektorji so v okviru usmerjenega nadzora nad izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu za delavce, izpostavljene rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem, opravili 51 inšpekcijskih nadzorov. V postopkih nadzora je bilo izdanih 27 upravnih odločb, vodenih osem prekrškovnih postopkov, izrečenih pet opozoril po ZP-1 (zakonu o prekrških) in eno opozorilo po ZIN (zakonu o inšpekcijskem nadzoru). Največ kršitev je bilo ugotovljenih na področju obveščanja pristojnega organa o uporabi rakotvornih, mutagenih ali reprotoksičnih snovi.
Delodajalec mora namreč najmanj 15 dni pred začetkom uporabe takšne snovi o tem pisno obvestiti IRSD, česar številni zavezanci niso izpolnili. Temu so sledile kršitve, povezane s pomanjkljivo izdelano oceno tveganja za rakotvorne, mutagene ali reprotoksične snovi. Pogoste so bile tudi kršitve v zvezi z usposabljanjem delavcev glede varne uporabe rakotvornih, mutagenih ali reprotoksičnih snovi.
Pri nadzorih delodajalcev, pri katerih so delavci izpostavljeni kemičnim snovem z uvedeno zavezujočo mejno vrednostjo za poklicno izpostavljenost, je bilo ugotovljeno, da delodajalci v večini primerov še niso izvedli ustreznega števila meritev teh snovi.
Zaradi tega ni mogoče določiti ustrezne periodike izvajanja meritev kemičnih škodljivosti, čeprav je bila ta obveznost v pravni red Republike Slovenije prenesena že leta 2018.
Pri pregledih poročil o meritvah kemičnih škodljivosti smo zaznali več nepravilnosti. Ugotovljeno je bilo, da so meritve nevarnih kemičnih snovi izvajali pravni subjekti, ki niso imeli pridobljene akreditacije za izvajanje takih meritev.
Poleg tega poročila o meritvah niso bila ustrezno ovrednotena, kar pomeni, da rezultati niso bili pravilno razloženi glede na mejne vrednosti in zahteve predpisov.
Ugotovljeno je bilo tudi, da so nekatere družbe z dovoljenjem za delo naročnikom izvedle le tiste meritve, za katere so imele akreditacijo, pri tem pa naročnikov niso obvestile, da drugih v postopku ocenjevanja tveganja pomembnih snovi ne morejo meriti. Posledično naročniki niso bili seznanjeni, da morajo za meritve teh snovi pridobiti drugega ustrezno akreditiranega izvajalca, kar pomeni resno pomanjkljivost pri zagotavljanju pravilne in celovite ocene tveganja.
Inšpektorji so pri nadzorih ugotovili številne nepravilnosti tudi na področju usposabljanja in preverjanja usposobljenosti delavcev za varno delo. Strokovni delavci za varnost pri delu pri načrtovanju in pripravi programov usposabljanja pogosto ne upoštevajo minimalnih zahtev, ki jih določata Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu in Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu.
Zaznali so tudi nepravilnosti pri preizkusih praktičnega znanja, saj se ti pri številnih delodajalcih ne izvajajo na delovnem mestu. Nepravilnosti smo ugotavljali tudi pri ocenjevanju tveganja za nastanek poklicnih bolezni.
