Tuji delavci spreminjajo demografsko podobo držav, v katere se priseljujejo. (fotografija je simbolična)
Foto: Srdjan Zivulovic/ Bobo
Hrvaška ne uvaža več samo delavcev, temveč trajno spreminja svojo demografsko podobo
Nedavna razprava v saboru o zakonu o tujcih je znova pokazala, da na Hrvaškem upravljajo bolj s percepcijo migracij kot z dejanskimi migracijami, piše Večernji list.
V javnosti prevladujejo enake politične fraze, ki se v zahodni Evropi ponavljajo že šestdeset let: da je množično priseljevanje tuje delovne sile nujno in izključno koristno, da ne gre za pritisk na ceno dela, temveč preprosto za dejstvo, da »nima kdo delati«, ter da so tuji delavci prišli le začasno.
Trajne demografske spremembe pa kažejo, da izkušnje zahodnoevropskih držav dokazujejo, da začasne migracije zelo pogosto postanejo trajne demografske spremembe.
Zato vprašanje migracij ni le vprašanje trga dela, temveč dolgoročne stabilnosti družbe in demografske vzdržnosti.
Po ocenah je Hrvaška vstopila v imigracijski cikel brez resne priprave institucij in brez jasne vizije, kakšno strukturo priseljevanja sploh želi. Ugotovitve raziskav o tujih delavcih iz Azije kažejo, da delavci iz Nepala, Indije, Bangladeša in Filipinov ne prihajajo spontano ali individualno, temveč kot del organiziranih in transnacionalno povezanih migracijskih tokov ter globalnih verig premikanja delovne sile.
