Foto: Facebook/Pedro Sanchez, predsednik španske vlade
Kriza v Ceuti je znova odprla evropsko razpravo, ki sproža nepredvidljive politične učinke
Nemčija zaostruje svojo linijo glede vračanja migrantov v države prvega vstopa. Po Italiji in Španiji je zdaj tudi Berlin jasno sporočil: »Novi Pakt o migracijah in azilu je treba izvajati.«
Kriza v Ceuti je znova odprla evropsko razpravo o migracijah, ki je bila več mesecev v ozadju, zdaj pa sproža nepredvidljive politične učinke.
Novi migracijski pakt, ki je začel veljati 12. junija, ne ureja le zunanjih meja in centrov v tretjih državah, temveč bistveno strožje določa pravila o sekundarnih premikih migrantov. To je že dolgo točka napetosti med Italijo ter državami drugega prihoda, kot so Nemčija, Avstrija in Francija.
Novi Pakt o migracijah in azilu pomeni popolno prenovo evropskega migracijskega sistema. Prinaša strožje nadzore na zunanjih mejah, hitrejše azilne postopke, obvezne mejne postopke za tvegane ali očitno neutemeljene prošnje, nov sistem odgovornosti med državami članicami ter stalni mehanizem solidarnosti.
Konkretno prinaša: varnejše in strožje zunanje meje EU, obvezno registriranje vseh nezakonitih prihodov (identifikacija, varnostni pregled, zdravstveni pregled, ocena ranljivosti), enotne postopke pregleda (7 dni na zunanji meji, 3 dni za osebe prijete v notranjosti ter Eurodac (popolna evropska baza za azil in migracije – natančnejše sledenje premikom).
V Bruslju medtem z zaskrbljenostjo spremljajo poteze kanclerja Friedricha Merza pred volitvami v Saški-Anhaltu 6. septembra, kjer skrajno desna AfD vodi v anketah. Jesen bo v Evropi politično napeta: v letih 2026–2027 sledijo volitve v Italiji, Španiji, Franciji in na Poljskem, kar lahko migracijsko razpravo še dodatno zaostri.
Očitek evropske komisije Italiji
Evropska komisija je 15. julija ugotovila, da Italija po začetku veljavnosti pakta ni izvajala pravil o vračanju dublinantov. Med 12. junijem in 7. julijem je osem držav članic prijavilo 12 zahtev za vrnitev migrantov v Italijo, ki jih je Rim zavrnil. Komisija opozarja, da država prejemnica prenosa ne sme zavrniti, temveč mora predlagati nadomestni datum, razen če sama prevzame obravnavo azilnih prošenj.
Grčija in Španija sta po oceni komisije bistveno bolj usklajeni z novimi pravili.
Italija medtem tudi napoveduje, da bo pri novih primerih zahtevala »kompenzacijo« za migrante, ki so prišli na italijanske obale z ladjami nevladnih organizacij pod evropskimi – pogosto nemškimi – zastavami.
Opozicija v Italiji obtožuje premierko Meloni, da je z zaostrovanjem nadzora na meji s Španijo »razbila evropsko solidarnost« in sprožila verižne reakcije: Madrid je začasno zaprl schengensko mejo, Berlin pa napoveduje vračanje migrantov.
V Bruslju vlada zaskrbljenost: vstop v politično vročo jesen z Evropo, ki se je poleti nepričakovano razdrobila, je zadnje, kar si želi predsednica komisije Ursula von der Leyen.
