Foto: BOBO, facebook Robert Gaber
Najbolj brano: Od izdaje Palestincev do nove pogodbe za očeta Tine Gaber
Poobjavljamo najbolj brane članke minulega tedna.
Dokument: Kako sta Robert Golob in Asta Vrečko izdala Palestince in njihove podpornike
Pred državnozborskimi volitvami je premier Robert Golob večkrat omenjal genocid nad Palestinci, a je v ključnem trenutku, ko je vlada na seji 12. marca letos odločala o pridružitvi tožbe Južne Afrike zoper Izrael na meddržavnem sodišču v Haagu Palestince in podpornike Palestine pustil na cedilu.
Golobova vlada je portalu Info360 skoraj tri mesece zavračala predložitev dokumenta o tem glasovanju, le dan pred izvolitvijo vlade Janeza Janše pa so na vladi le reagirali na našo pritožbo, ki smo jo vložili na urad informacijske pooblaščenke. Zapisali so, da so na zunanjem ministrstvu 13. maja umaknili oznako tajnosti s tega vladnega gradiva, zato so nam iz generalnega sekretariata poslali dokument o glasovanju. Vsebina potrjuje, da je imel Golob dobre razloge za prikrivanje. Jasno je namreč navedeno:
»Predsednik vlade je ob začetku obravnave točke izrazil podporo predlaganemu gradivu.«
Golob NI glasoval, tudi glasna zagovornica Palestincev, Asta Vrečko, NE.
Oče Tine Gaber o novi pogodbi na Železnicah: »Z vami se nimam kaj pogovarjati«
Bo pod tokratno oblastjo generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes speljal svoj četrti mandat do konca, ali se bo moral predčasno posloviti? Pravijo, da je pomagal tako levim in desnim in ima zato v vseh vrstah vplivne zaveznike.
Tako so na primer na Slovenskih železnicah poskrbeli za očeta Tine Gaber Golob, soproge predsednika vlade v odhodu Roberta Goloba. Čeprav bi se lahko upokojil, so mu po naših informacijah na Železnicah omogočili podaljšanje individualne pogodbe.
V hčerinski družbi Slovenskih železnic - SŽ Tovorni promet je lansko poletje zasedel položaj specialista logista, njegova plača je znašala okoli 5800 bruto. S tem v zvezi je bila sklenjena pogodba za določen čas, kar nam je lani potrdil tudi Gaber.
Po naših informacijah so mu v dneh okoli državnozborskih volitev podaljšali pogodbo. Vprašanje, ali to drži, smo na Gabra naslovili v sredo (27. maja 2026), a odgovora nismo prejeli. Zato smo ga poklicali.
»Z vami se nimam kaj pogovarjati. Nimam nič za komentirati,« je sklenil in se poslovil.
Upokojenci bodo zaradi pritožbe sindikatov še naprej plačevali prispevek za dolgotrajno oskrbo
Od prvega julija lani nekaj več kot 657.000 upokojencev plačuje za dolgotrajno oskrbo en odstotek svoje neto pokojnine.
Po tem, ko je državni zbor minuli teden sprejel sklep, da referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije ni dopusten, sindikati napovedujejo, da bodo o tem povprašali ustavno sodišče.
Zakon o interventnih ukrepih, torej tudi ukinitev plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence, tako ne bo začel veljati, dokler ustavno sodišče ne bo odločilo, ali je referendum dopusten ali ne.
»Ker je v vmesnem času do odločitve ustavnega sodišča objava zakona zadržana, sprejeti zakon še ni veljaven zakon in se ne izvaja. To pomeni, da bodo upokojenci prispevek še plačali. Zakon praviloma tudi ne sme imeti retroaktivnih učinkov. Le, če to izrecno določa, lahko imajo njegove določbe povratni učinek, če je to v javno korist in se s tem ne poseže v pridobljene pravice,« pojasnjuje pravni strokovnjak dr. Rajko Pirnat.
Nina Zidar Klemenčič: Premestitev Golobove šefice UKOM-a je nezakonita
Nekdanja direktorica vladnega urada za komuniciranje (Ukom) ima novo službo. Na uradu za informacijsko varnost, ki ščiti državljane pred kibernetskimi grožnjami, so potrdili naše informacije, in povedali, da so s Petro Bezjak Cirman sklenili tripartitno pogodbo, s katero so ji brez razpisa na novem delovnem mestu zagotovili enako plačo, kot jo je imela kot direktorica Ukoma.
»Njihovo ravnanje neposredno krši 79. člen zakona o javnih uslužbencih in tudi njegov 27. člen, ki določa načelo enake dostopnosti delovnih mest pod enakimi pogoji, določbe zakona o javnih uslužbencih o javnem natečaju za uradniška delovna mesta (zlasti v poglavju o zaposlovanju uradnikov), ki določajo, da se uradniška mesta praviloma zasedajo na podlagi javnega natečaja in 56. člen ustave Republike Slovenije, natančneje načelo enake dostopnosti do delovnih mest v javnem sektorju iz 49. člena ustave (svoboda dela in dostopnost delovnih mest pod enakimi pogoji), ki je ustavna podlaga za natečajne postopke,« je ostra odvetnica Nina Zidar Klemenčič.
