Foto: STA, uredništvo
Najbolj brano: Od Šircljeve neumnosti do tekme s časom za malo Katarino
Poobjavljamo najbolj brane članke minulega tedna.
Poslanec Aleksander Reberšek: Roberta Goloba bomo slekli do gat
Smo na začetku referendumske kampanje – 11. oktobra bomo odločali, ali naj ostane v veljavi novela zakona o parlamentarni preiskavi, za katero sedanja opozicija trdi, da je podlaga za uvedbo politične policije, ki se bo lahko spravila na nasprotnike sedanje vlade. V oddaji V središču smo med drugim govorili, ali gre pri tem za zavajanje in strašenje volivcev, ali pa bodo preiskovalne komisije lahko zlorabljene tudi zoper »navadne« ljudi.
V oddaji smo tokrat gostili poslanca SDS Andreja Poglajena, poslanca NSi Aleksandra Reberška, nekdanjo poslanko Gibanja Svoboda in SD Mojco Šetinc Pašek in nekdanjega prvega moža policije Boštjana Lindava.
Šircljeva neumnost vznemirila Svobodo
Z ministrstva za finance so pred dnevi sporočili, da naj bi bil avgustovski presežek v proračunu rezultat gospodarskega optimizma ob delovanju in načrtih oziroma programu sedanje vlade. Odgovor na vprašanje, kdo je avtor tega pojasnila, še čakamo. Kritični do teh besed so ekonomisti, pa tudi opozicija, ki je na to temo zastavila tudi poslansko vprašanje.
To je bizarno, neumno in brez pomena, komentira sporočilo za javnost finančnega ministrstva ekonomist dr. Bogomir Kovač. Gre za politični pr, se strinja dr. Maks Tajnikar.
Za luške »gazde« delajo tudi policisti
Na koprski policijski upravi so potrdili, da za zunanja podjetja, pri katerih v Luki Koper najemajo delovno silo za izvajanje nekaterih pristaniških storitev, delajo tudi policisti.
Koliko policistov opravlja še dodatno delo, nam na koprski policijski upravi niso razkrili. Podatke o pisnih soglasjih, ki jih je izdal v zadnjem obdobju generalni direktor policije, smo zato pridobili od generalne policijske uprave v Ljubljani. Zakaj naši sogovorniki z Obale opozarjajo, da je pomembno dejstvo, ali policisti delajo postransko še v Luki Koper? Mar lahko pride do tega, da bi »delovni« policisti preiskovali nepravilnosti, v katerih so sami sodelovali?
Dr. Mateja de Leonni Stanonik: Imamo približno dve leti časa, da najdemo zdravilo za našo Katarino
Mateja de Leonni Stanonik kot nevrologinja zdravi bolnike z Alzheimerjevo boleznijo, kot mama pa išče rešitev za svojo petletno hčerko Katarino, ki so ji lani diagnosticirali redko gensko bolezen – Wolframov sindrom. Gre za izjemno redko progresivno gensko nevrodegenerativno motnjo.
Prepričana, da lahko hčerki in posledično tudi drugim pomaga, se je povezala z glavnim strokovnjakom za Wolframov sindrom v Washingtonu. Ker je Katarina zdaj še razmeroma zdrava, meni, da bi lahko z ustrezno gensko terapijo spremenili potek bolezni, izboljšali kakovost njenega življenja in preprečili najhujši razplet.
Ocenjuje, da imajo približno dve do štiri leta in da jim teče voda v grlo. Z možem sta v ta namen ustanovila tudi dve podjetji za raziskovanje tega sindroma.
