Zoran Stevanović naj bi se na peticijo odzval danes. Vir: Resni.ca
Nekaj več kot za dve občini ljudi zahteva odstop Zorana Stevanovića
Spletno peticijo za odstop po funkciji drugega človeka v državi je zasnoval Miha Brejc, nekdanji vidni član SDS. Stevanović se bo predvidoma danes odzval na poziv.
Pobudo za njegovo razrešitev so konec julija pripravili že v opozicijskih strankah. Skupen očitek civilne družbe in opozicije je uperjen v Stevanovićevo ravnanje v primeru preiskovalne komisije Black Cube.
Pod spletno peticijo, ki jo je za Stevanovićev odstop zagnal nekdanji vidni član SDS Miha Brejc, se je v enem dnevu podpisalo več kot 11.500 ljudi. S tem je dosegel cilj, ki ga je zastavil pri deset tisoč podpisih.
Z zbiranjem podpisov bo nadaljeval do prvega zasedanja državnega zbora. Pri tem upa, da bo njihova številka tako velika, da bo prišel do izraza Stevanovićev slogan MOČ LJUDEM, je zapisal na družbenem omrežju Facebook. Za zdaj zbira predloge, kako bi jih zbirali tudi fizično, da bi se tej akciji lahko pridružili tisti, ki nimajo dostopa do spleta.
Nekateri sprašujete, kakšni so ustavnopravni temelji za zbiranje podpisov, kakšen bo učinek, ker ima koalicija večino? Kadar nosilci javnih funkcij ne spoštujejo ustave in imajo prevlado v parlamentu, je edina možnost peticija, v kateri državljani povemo, kaj ni prav in zahtevamo spoštovanje ustave in zakonov.
Brejc se je odzval še na očitke, da je takšno zbiranje podpisov nesmiselno, ker ne bo prineslo sprememb. Prepričan je, da pasivna množica spodbudi oblast k novim kršitvam pravnega reda: »Čim večje bo število podpisov, tem večji bo moralni pritisk na vladajočo koalicijo, zato se potrudimo in k podpisu povabimo čim širši krog ljudi,« je zapisal.
Kako na pozive gleda prvi mož državnega zbora, naj bi danes komentirali iz njegovega kabineta. Za 24ur.com je dejal, da ima Brejc vso pravico izraziti svoje stališče in zanj iskati podporo javnosti. To je del odprte demokratične družbe, v kateri imajo različna mnenja svoj prostor. Njegova naloga pa je zagotavljanje dela parlamenta, spoštovanja poslovnica in prostora za demokratično razpravo.
Medtem je politični komentator in profesor fakultete za družbene vede dr. Miro Haček na omrežju X opozoril:
Zbiranje spletnih podpisov (kjer se nihče ne obregne ob dejstvo, da lahko nekajtisočkrat podpišeta tudi Miki Miška in Racman Jaka) za nekaj, kar vsi vemo, da se ne bo zgodilo, je priročna dimna zavesa za zavajanja predsednice RS in njene ruske prijateljice, nekdanje (?) partnerice v Rusijo pobeglega slovenskega agenta VISa, namestnika ravno iste osebe, ki sedaj zbira podpise.
Zakaj Brejc zahteva Stevanovićev odhod?
Brejc, nekdanji poslanec slovenskega in evropskega parlamenta v kvoti SDS, je bil tri mandate tudi podpredsednik stranke. Iz nje je izstopil leta 2012 po konfliktu z Janezom Janšo, ko se je še en bivši simpatizer SDS in Brejčev zet Gregor Virant lotil samostojnega projekta, ustanovitve stranke Državljanska lista Gregorja Viranta. V 90. letih je vodil še službo, ki je bila predhodnica varnostno-obveščevalne agencije Sova. K njegovi razrešitvi je prispeval prav Andrej Jeglič, nekdanji partner Viktorije Krivolucka.
Zdaj se je, kot kaže, Brejc ponovno politično angažiral. Prepričan je, da Stevanović s svojim ravnanjem povzroča veliko škodo državi. Konkretneje svojih razlogov ni pojasnil, vendar lahko na posebni spletni strani stevogohome.si, izvemo, da ga moti zlasti njegovo ravnanje v zadevi Black Cube. In sicer da krši ustavo, saj je dvakrat zavrnil dnevni red ter preprečil preiskavo tega primera. Pri tem se sklicuje na konsenz pravne stroke, da z njegovim zavračanjem krši ustavo in poslovnik državnega zbora ter da je edina predvidena sankcija v tem primeru politična. Od tod poziv k odstopu.
Poleg tega zahtevajo, da stranke SDS, Demokrati. Anžeta Logarja, Resni.ca ter trojček NSi, Fokus Marka Lotriča in SLS takoj po poletnih počitnicah podprejo dnevni red ter ob tem ustanovijo preiskovalno komisijo o aferi Black Cube.
Nad Stevanovića že opozicija
To je že druga pobuda za Stevanovićevo razrešitev. Edino formalno so sicer vložile opozicijske stranke Svoboda, SD in Levica. In očitki? Kršenje ustavnega reda, sodelovanje pri zlorabi parlamentarnih postopkov in opustitev varovanja ustavnih pravic opozicije. Vendar predlog nima možnosti za uspeh, saj ima opozicija premalo glasov.
Stevanović je tedaj komentiral, da:
Predsednik državnega zbora nima pristojnosti, da bi mimo odločitve poslank in poslancev določil drugačen dnevni red ali vplival na rezultat glasovanja. Njegova naloga je zagotoviti zakonit potek postopka in omogočiti odločanje državnega zbora. To je v obeh primerih tudi storil. O dnevnem redu je odločal državni zbor.
