Računsko sodišče je revidiralo učinkovitost poslovanja Ministrstva za vzgojo in izobraževanje pri zagotavljanju podpore digitalizaciji izobraževanja. Ugotovilo je, da ministrstvo pri tem ni bilo učinkovito. Foto: STA
Računsko sodišče ugotovilo, kako nesmotrno so denar porabljali na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje
Za izobraževanje učiteljev so porabili pet milijonov evrov in projekt prekinili, ker zanj ni bilo zanimanja. Za pomanjkanje interesa pa so krivili celo poplave v letu 2023.
Revizija je pokazala, da je ministrstvo v okviru digitalizacije izobraževanja pripravilo akcijski načrt, nato pa ni opredelilo, kaj konkretno je treba narediti ali kdo bo to izpeljal. Kljub nejasnim načrtom je vzpostavilo investicijske projekte v načrtovani vrednosti skoraj 84 milijonov evrov.
Računsko sodišče je revidiralo učinkovitost poslovanja Ministrstva za vzgojo in izobraževanje pri zagotavljanju podpore digitalizaciji izobraževanja. Ugotovilo je, da ministrstvo pri tem ni bilo učinkovito.
Ugotovili so, da je ministrstvo sprejelo akcijski načrt digitalizacije izobraževanja in začelo 27 svojih projektov in sodelovalo še v 10 projektih drugih izvajalcev, za kar so načrtovali 84 milijonov evrov. Izkazalo se je, da ministrstvo ni upoštevalo dejanskih potreb in je slabo načrtovalo več milijonov evrov vredne projekte.
Brez jasnih ciljev, nosilcev in časovnice
Ministrstvo je leta 2022 sprejelo Akcijski načrt digitalnega izobraževanja ANDI 2021–2027 s 150 izvedbenimi ukrepi. Revizija je pokazala, da v številnih primerih ministrstvo pri ukrepih ni opredelilo razumljive vsebine, jasnih ciljev, nosilcev, časovnice in izvedbenih korakov, zato ni bilo jasno, kako namerava z njimi doseči zastavljene cilje.
Vzpostavili so 27 investicijskih projektov in sodelovali še v 10 projektih drugih organizacij, ki naj bi bili večinoma zaključeni do 30. 6. 2026. Pri mnogih načrtovanih projektih pa ni bilo jasno, kaj želi ministrstvo z njimi doseči, kdo jih bo izvedel in do kdaj. Investicijske projekte je nato pripravilo ločeno od teh ukrepov. Kar je ministrstvo načrtovalo, in tisto, v kar je dejansko vlagalo, zato ni bilo jasno povezano.
»Investicijski ukrepi ministrstva niso izhajali iz načrtovanih 150 ukrepov za dosego ciljev Akcijskega načrta digitalnega izobraževanja ANDI 2021–2027. Skupna načrtovana vrednost teh projektov je znašala skoraj 84 milijonov evrov, pri čemer je do konca obdobja, na katero se nanaša revizija, porabilo skoraj 39 milijonov evrov. Projekte je na ravni ministrstva izvajalo med 12 in 16 zaposlenih,od katerih se jih je v 4 letih 11 zamenjalo,« so ugotovili v reviziji.
Niso upoštevali prošenj
Med revizijo se je izkazalo, da ministrstvo pri projektih na področju digitalizacije večinoma ni vprašalo, kaj učenci, starši in učitelji dejansko potrebujejo, prošenj šol pa ni upoštevalo.
Ministrstvo je tudi prekinilo projekt skupne rešitve za vodenje šol in komunikacijo s starši. To je storilo, čeprav so problem izpostavile tako analize ministrstva kot strokovna javnost. Po naših informacijah gre za projekta e-učitelj in e-redovalnica.
Ob tem izpostavljajo tudi, da je ministrstvo je slabo načrtovalo projekte. Primer tega je investicijski projekt izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev o temah s področja digitalnega izobraževanja Digitrajni učitelj, ki ga je ministrstvo po tem, ko med strokovnimi delavci ni bilo zanimanja zanj, prekinilo.
Do prekinitve pa so je zanj že porabilo skoraj 5 milijonov od načrtovanih 17,5 milijona evrov. Ministrstvo je za pomanjkanje interesa krivilo tudi pomanjkanje in preobremenjenost učiteljev, njihovo starostno strukturo in celo poplave v letu 2023.
