Predsednica Računskega sodišča Jana Ahčin med drugim opozarja na morebitne posege v pravico do svobode izražanja, pravico do zbiranja in združevanja ter volilno pravico. Foto: STA
Razkrivamo: Računsko sodišče ostro zoper način prepovedi financiranja volilnih kampanj iz tujine
Po tem, ko so proti koalicijskemu predlogu novele zakona o volilni in referendumski kampanji nastopile nevladne organizacije, ki so skladne z interesi levega političnega pola, je številne pripombe zoper novelo spisala tudi predsednica Računskega sodišča Jana Ahčin. Glede ureditve prepovedi, da kampanje ne bi smele organizirati pravne osebe, ki so bile v zadnjih petih letih financirane iz tujine, našteva vrsto protiargumentov. Med drugim opozarja na nejasnost določb in na vprašanja morebitnih posegov v svobodo izražanja, pravico do zbiranja in združevanja ter volilno pravico. Skrbi jo še dodatna obremenitev Računskega sodišča.
Novela zakona o volilni in referendumski kampanji, ki jo predlagajo poslanci vladajoče koalicije in Resnice posega na področje sodelovanja v kampanjah za tiste subjekte (predvsem gre za pravne osebe), ki se jih dosedanja ureditev ne dotika. Tako predlagajo določbo, po kateri za organizatorja volilne kampanje šteje tudi tretja oseba, ki ni organizator po veljavnih zakonskih določbah,
"če v času volilne kampanje samostojno izvaja plačane aktivnosti ali javno volilno propagando, katere namen je vplivati na odločanje volivcev pri glasovanju na volitvah ali referendumu."
Izmed njih bi prepovedali sodelovanje v kampanjah tistim organizacijam, ki so bile v zadnjih petih letih financirane iz tujine.
Proti vplivu iz tujine
Pri poslanski skupini SDS izpostavljajo določbo, da bi imele tretje osebe omejitev porabe na največ 10 tisoč evrov za kampanjo. Uvedli bi visoke globe za kršitev pravil.
Od sedem do deset tisoč evrov bi bila globa za tiste organizatorje, ki sodelujejo v kampanji, a po novem ne bi smeli, ker so (bili) financirani iz tujine.
Med drugimi bi to onemogočilo sodelovanje v kampanjah zavodu Inštitut 8. marec, ki je financiran iz tujine, pri volilnih in referendumskih kampanjah pa deluje kot jurišni oddelek stranke Levica. Obsodbe zaradi "napada na civilno družbo" so že pripravili nekateri poslanci Evropskega parlamenta iz levih strank.
Ostra kritika Računskega sodišča
A nasprotovanje predlogu nove ureditve ni zgolj pri omenjenem zavodu in ostalih nevladnih organizacijah s podobno agendo, pač pa razkrivamo tudi številne pripombe Računskega sodišča na predlog novele, ki so jih poslali v državni zbor. Kot je v dokumentu o pripombah najprej zapisala predsednica Računskega sodišča Jana Ahčin,
"se strinjajo, da obstaja potreba po zakonski ureditvi sodelovanja tretjih oseb v volilnih kampanjah..."
Toda nato niza razloge, zakaj predlagane rešitve niso premišljene, posegajo v pristojnost Računskega sodišča in morebiti v osnovne človekove pravice. Novela Računskemu sodišču namreč nalaga, da
"mora v šestih mesecih po izteku roka za zaprtje posebnega transakcijskega računa oziroma po izteku obračunskega obdobja posamezne kampanje opraviti revizijo pri tretji osebi kot organizatorju volilne kampanje za volitve ali referendum na državni ravni."
Ahčin opozarja, da ni jasno, kdo vse naj bi sploh veljal za tretjo osebo, katere sodelovanje v kampanji bi moralo Računsko sodišče revidirati. Določbe o tem so preširoke in premalo določne, pravi.
"Iz predlaganega besedila namreč ni dovolj jasno razvidno, katere aktivnosti posameznih subjektov bi se štele za javno volilno propagando in posledično pomenile obveznost ravnanja po določbah zakona o volilni in referendumski kampanji."
Bodo revizorji preobremenjeni?
Skrbi jo, da bi se to lahko nanašalo na širok krog tistih, ki v okviru svojega rednega delovanja javno izražajo strokovna, interesna ali druga stališča o vprašanjih, povezanih z volitvami oziroma referendumi.
"Tako razumljena definicija pojma 'tretja oseba' bi potencialno pomenila, da bi računsko sodišče za vsako referendumsko in volilno kampanjo moralo izvesti tudi po več deset dodatnih revizij."
Takšna dodatna obremenitev bi po njenih besedah ob obstoječih kadrovskih in finančnih virih pomenila pomembno oviro in bi ogrozila zmožnost izvajanja temeljnih pristojnosti Računskega sodišča. Določitev kroga subjektov za obvezno revizijo bi moralo biti jasno iz zakonskega predloga, poudarja. Prav tako ni opredeljeno, kdo bi sploh določal status tretje osebe, ki se ne bi prijavila kot organizator kampanje. Za Računsko sodišče je nejasen tudi pojem "financiranje iz tujine".
"Ni jasno, ali so s tem mišljeni le nepovratni transferji in donacije, ali morda tudi druge oblike financiranj, kot je zagotavljanje brezplačnih storitev in ugodnosti, zagotavljanje popustov, finančne transakcije med povezanimi osebami, investicije, sredstva pridobljena v okviru mehanizmov Evropske unije in drugo."
"Morebitni posegi v svobodo izražanja"
Ahčin se spusti tudi v področje, ki sicer po navadi ni predmet presojanja Računskega sodišča, saj govori o poseganju v ustavno zagotovljene pravice posameznikov.
"Predvsem se zastavlja vprašanje morebitnih posegov v svobodo izražanja, pravico do zbiranja in združevanja ter volilne pravice, zlasti zaradi široke opredelitve tretjih oseb in predvidenih omejitev organiziranja volilnih oziroma referendumskih kampanj za subjekte, ki so v preteklih petih letih prejeli sredstva iz tujine."
Zaradi vsega skupaj je prepričana, da novele zakona ne bi smeli obravnavati po skrajšanem, pač pa po rednem postopku.
