Foto: Žiga Živulović jr./BOBO
Svet ZPIZ-a ob bojkotu delodajalcev zavrača rešitve iz interventnega zakona
Svet zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je na seji, ki je bila sklicana na pobudo predstavnikov sindikalnih zvez oziroma konfederacij, obravnaval predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je pripravil t.i. tretji politični blok (NSi, SLS, Fokus ter Demokrati in Resni.ca).
O njem bo v ponedeljek sicer na novi izredni seji odločal državni zbor.
V predlogu je med drugim zapisan tudi del, ki vsebuje naslednje posege v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja: kapico na vse prispevke socialnega zavarovanja za prejemke nad 7.500 evrov; avtomatično prenehanje delovnega razmerja ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino ter prejemanje 100-odstotne pokojnine poleg plače za delavce, ki bi ob strinjanju delodajalca nadaljevali delovno razmerje po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev; znižanje najnižjih prispevkov za zavarovance v statusu s. p. in kmetje iz 60 odstotkov povprečne plače na 45 odstotkov minimalne plače ob hkratni ohranitvi vseh solidarnostnih redistribucij iz sistema (odmera pokojnine najmanj od 76,5 % povprečne plače v državi).
Predstavnikov delodajalskih organizacij na sejo ni bilo. Tisti, ki so pa bili prisotni na seji sveta zavoda, so ocenili, da bi moral biti predlog zakona obravnavan širše, saj posega v temeljna načela delovnopravnega ter pokojninskega sistema.
Svet zavoda ocenjuje, da takšni posegi v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pomenijo rušenje temeljnih načel sistema ter so v nasprotju s temeljnimi cilji pravkar sprejete pokojninske reforme. Predlagana ureditev ni ustrezno uravnotežena in predstavlja tveganje za dolgoročno vzdržnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Spremembe institutov bi namreč imele znatne finančne posledice, ocenjene na več kot 640 milijonov evrov letno. Minister za finance Boštjančič je sicer ocenil učinek na skoraj milijardo evrov.
Dvojni status postavlja pod vprašaj načelo medgeneracijske solidarnosti, na kateri pokojninski sistem temelji.
V sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja je že uvedenih več institutov, ki urejajo dvojni status, med njimi pravica do delne pokojnine, ponovni vstop v obvezno zavarovanje in hkratno izplačevanje sorazmernega dela že priznane pokojnine, začasno in občasno delo upokojencev.
Predlog uvedbe najvišje osnove za prispevke v višini 7.500 evrov pa povečuje regresivnost sistema, saj bi zavarovanci z višjimi dohodki prispevali manj kot zavarovanci s srednjimi dohodki.
Znižanje najnižjih prispevkov za samozaposlene in kmete s 60 % povprečne plače na 45 % minimalne plače ustvarja neenako obravnavo med zavarovanci in lahko vodi v dodatno prestrukturiranje trga dela zgolj iz razlogov optimizacije prispevkov.
Svet zavoda nasprotuje navedenim posegom v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki pomenijo rušenje temeljnih načel sistema.
Svet zavoda je vodstvu zavoda naložil pripravo analize predlaganih ukrepov tako na strani prihodkov kot odhodkov zavoda, ob upoštevanju več možnih scenarijev z izračuni analizo dolgoročnih učinkov navedenih zakonskih predlogov na sistem pokojninske in invalidskega zavarovanja.
