Branko Bračko, nekdanji dolgoletni član uprave zreškega Uniorja, bo prevzel vodenje Slovenskega državnega holdinga (SDH).
Foto: BOBO, SDS
Branko Bračko, član SDS, bo naslednik Žige Debeljaka na vrhu SDH
Branko Bračko je na spletni strani naveden kot podpredsednik lokalnega odbora SDS; zakonodaja pa določa, da za člana uprave SDH ne more biti imenovan, kdor ima ali je v zadnjih šestih mesecih imel funkcijo v politični stranki, na katero je bil voljen ali imenovan.
Pred vrati je pomembno kadrovanje - odprt je razpis za novega šefa uprave krovnega upravljalca državnega premoženja. Favorit za to funkcijo je dolgoletni član SDS, nekdanji član uprave zreškega Uniorja Branko Bračko, ki je na spletni strani še vedno naveden kot podpredsednik lokalnega odbora stranke. To ni skladno z omejitvenimi pogoji, ki jih določa zakon glede opravljanja funkcij v SDH in tudi v državnih družbah, ki jih upravlja.
Po odstopu predsednika uprave krovnega upravljavca državnega premoženja Žige Debeljaka je v teku razpis za njegovega naslednika. Rok za prijavo za novega predsednika uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) je 31. julij, v političnih kuloarjih pa se že pojavlja ime kandidata, ki je favorit.
Gre za Branka Bračka, ki ne komentira drugih naših vprašanj, tudi ne, ali se bo na razpis za šefa SDH prijavil. Izjavil je le, da nam lahko potrdi, da je dolgoletni član stranke SDS.
Med možnimi kandidati se omenja tudi odvetnika Damjana Mihevca, ki sodi v kadrovski bazen NSi in je bil v preteklosti predsednik nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav. Tudi Mihevc svoje morebitne kandidature ne želi komentirati. Glede na to, da je v upravi SDH od aprila leta 2021 že član Janez Tomšič iz kvote NSi, je težko verjeti, da bi strankarska kadrovska aritmetika pristala, da bi vajeti krovnega upravljalca državnega premoženja povsem prevzeli krščanski demokrati.
Kdo je favorit za vrh SDH?
Bračko je od leta 1994 zaposlen v zreškem Uniorju, bil je član uprave, lani pa je s te funkcije odstopil. Razlogov za to ni navajal. Ostal je zaposlen v Uniorjevi skupini, in sicer kot direktor Uniorjevega nemškega podjetja. Nekateri naši sogovorniki opozarjajo na enega od razpisnih pogojev za šefa SDH, po katerem mora imeti kandidat:
»deset let delovnih izkušenj na vodstvenih položajih, od tega vsaj tri leta v primerljivih dejavnostih oziroma iz vodenja večjih sistemov in dosega pri svojem delu dobre primerljive rezultate.«
Unior je imel konec lanskega leta 1.224 zaposlenih ter dobrih 174 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje; zadnji dve leti posluje z izgubo.
Branko Bračko je na spletni strani lokalnega odbora SDS naveden kot podpredsednik in član izvršilnega odbora.
Zakaj je to pomembno? Zato, ker zakon o SDH določa, da »za člana uprave SDH ne more biti imenovan, kdor ima ali je v zadnjih šestih mesecih imel funkcijo v politični stranki, na katero je bil voljen ali imenovan. Enak izključitveni pogoj velja za kandidate za člane organov nadzora družb s kapitalsko naložbo države,« poudarjajo na SDH.
Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, še dodajajo, v priporočilu nadzornim svetom tudi priporoča, naj za člane poslovodstva ne imenujejo kandidatov, ki so v zadnjih šestih mesecih imeli funkcijo v organih politične stranke, na katero so bili voljeni ali imenovani.
Navedeni izključitveni pogoj se nanaša na opravljanje funkcije v politični stranki, na katero je bila oseba voljena ali imenovana, ne pa na samo članstvo v politični stranki.
Šola iz preteklosti
Pri predsedniku lokalnega strankarskega odbora v Slovenskih konjicah Bojanu Podkrajšku, ki je bil letos izvoljen za poslanca v državni zbor, smo preverjali, ali je Bračko še vedno podpredsednik in član strankinega izvršilnega odbora. Odgovora nismo dobili in tudi v centrali SDS v Ljubljani ne.
Neuradno voljene funkcije Bračko ne opravlja več; koliko časa, nismo izvedeli.
Spomnimo, ker zakon izrecno prepoveduje, da je član nadzornega sveta SDH ali družb, ki jih upravlja SDH, posameznik, ki je v politični stranki šest mesecev pred imenovanjem opravljal funkcijo, na katero je bil voljen ali imenovan, je Bračko leta 2021 ostal brez funkcije nadzornika Petrola.
Skupščina delničarjev naftnega trgovca ga je takrat sicer imenovala za nadzornika, vendar funkcije ni nikoli opravljal, saj je portal Necenzurirano razkril, da je strankarsko funkcijo pred SDH prikril; o tem so pričali dokumenti, fotografije in informacije, ki so jih na portalu pridobili in so razkrivali, da se je Bračko še mesec dni pred skupščino Petrola v komunikaciji z različnimi sogovorniki predstavljal kot član izvršilnega odbora SDS-a in predsednik celjske regijske koordinacije.
Kot so takrat pojasnili na SDH, je Bračko njihovi kadrovski komisiji poslal podpisano izjavo, da se je njegova funkcija v politični stranki iztekla 16. junija, torej šest mesecev in dvanajst dni prej, kar bi bilo skladno z zakonodajo. Bračko je kasneje odstopil tudi kot nadzornik Zavarovalnice Triglav.
Združenje nadzornikov Slovenije medtem opozarja na ponovitev slabe prakse neposrednega prevzemanja funkcij v upravah državnih družb s strani političnih funkcionarjev brez šestmesečnega obdobja »ohlajanja« od prenehanja teh funkcij in odstopanje od priporočila Kodeksa SDH. Združenje se je oglasilo po nedavnem imenovanju podpredsednika politične stranke NSi Petra Žmaka za direktorja družbe Borzen.
Branko Bračko se je doslej omenjal kot bodoči predsednik uprave nacionalnega demografskega sklada.
Osnutek predloga zakona je v javni obravnavi, ki je podaljšana do 5. avgusta. Na finančno ministrstvo smo zato vprašali, ali predvidevajo, da bo novi predsednik uprave SDH avtomatično postal - predvidoma po letu dni, kolikor naj bi trajalo po ocenah sprejemanje zakona - predsednik uprave demografskega sklada.
»Predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu v 78. členu določa, da začasne člane uprave sklada, ki bo postal pravni naslednik SDH z dnem uveljavitve zakona, imenuje vlada najkasneje v 15 dneh od uveljavitve zakona,« so nam razložili na finančnem ministrstvu.
Protikorupcijska komisija je sicer osnutek zakona raztrgala.
