2TDK plačuje Kolektorju milijonske anekse, milijonskih pogodbenih kazni pa ne obračuna

Državni 2TDK je septembra letos glavnemu izvajalcu gradbenih del na projektu železniške proge Drugi tir Divača–Koper Kolektorju CPG, ki ga obvladuje Stojan Petrič, izplačal aneks v višini 8,9 milijona evrov. Razlog za to je bila rast cen oziroma inflacija. V precej podobnem znesku pa je 2TDK izvajalcu izstavil zahtevke zaradi kršitev pogodbenih določil. 

»Konzorciju izvajalcev Kolektor CPG, Yapi Merkezi in Özaltın so bile po pogodbah za Odsek 1 in Odsek 2 obračunane pogodbene kazni v skupni višini 10.115.000 EUR, od tega 5.375.000 EUR na Odseku 1 in 4.740.000 EUR na Odseku 2,« so zapisali na 2TDK.  

Natančneje na odseku 1 so bile obračunane pogodbene kazni zaradi nepravočasnega začetka podzemnih izkopov (525.000 EUR), prekomernih zamud pri izvajanju podzemnih izkopov (4.750.000 EUR) ter kršitev okoljevarstvenih zahtev (100.000 EUR). Na odseku 2 pa so bile obračunane pogodbene kazni zaradi nepravočasnega začetka podzemnih izkopov (3.585.000 EUR), prekomernih zamud pri izvajanju podzemnih izkopov (1.100.000 EUR) ter kršitev okoljevarstvenih zahtev (55.000 EUR). 

»Družba 2TDK tako zoper izvajalca zaradi zamud pri začetku izkopnih del po pogodbah za izvedbo glavnih gradbenih del na Odseku 1 in Odseku 2 vodi sodne spore.«

Glede na preprostost oblike pobota in ob enostavni, preprosti gospodinjski logiki se torej zastavlja vprašanje: zakaj bi 2TDK oziroma davkoplačevalci plačevali dodatni denar Kolektorju, če mu je država izrekla pogodbeno kazen zaradi kršitev pogodbe.

Zakaj državni 2TDK zneskov preprosto ne pobota?

Pobot pravno ureja obligacijski zakonik (od 311. do 318. člena). Gre za v preprostem jeziku kompenzacijo, ko dve osebi oziroma podjetji druga drugi dolgujeta denar. Namesto da bi si denar nakazali v obe smeri, se njuni terjatvi medsebojno poračunata.

Pravno ne prav zahtevna oblika, mora po obligacijskopravni ureditvi izpolnjevati naslednje ključne pogoje: 

• vzajemnost – stranki sta druga drugi hkrati upnik in dolžnik,
• istovrstnost terjatev – obe terjatvi se glasita na denar ali nadomestne stvari iste vrste in kakovosti,
• zapadlost – obe terjatvi sta že zapadli,
• iztožljivost oziroma pravna uveljavljivost terjatev,
• likvidnost - terjatvi morata biti ugotovljeni oziroma dovolj jasno določeni glede obstoja in višine.

Po besedah naših sogovornikov, dobrih poznavalcev zakonodaje s področja javnega naročanja, bi zato lahko bilo več razlogov:

1. prvotna pogodba izrecno prepoveduje pobot, zato ta ni možen. 

2. naročnik si ne upa tvegati in obračunati pogodbenih kazni s pobotom, saj bi s tem odrekel plačilo izvajalcu. To bi posledično lahko privedlo do zamika del in zamud. Vso škodo za to, če bi se izkazalo, da je bila pogodbena kazen neupravičeno zaračunana, pa bi moral skupaj z obrestmi nositi naročnik (torej država).

Naročnik gre za to raje po varni poti in izplačuje anekse, pogodbena kazen pa čaka na sodni postopek, ki je običajno dolgotrajen in tako ne ogroža dokončanja projekta. 

3. Pri izplačilu aneksa in neobračunane pogodbene kazni gre dejansko za reševanje gradbinca in njegove likvidnosti. Kar pa gotovo ni v interesu davkoplačevalcev.

Gre za reševanje likvidnosti gradbinca »Stojana Petriča«? 

Na 2TDK odgovarjajo, da prepovedi pobota v pogodbi ni. Pogodbene kazni torej lahko pobotajo. Zakaj jih torej ne? 

»Dokler pogodbe niso zaključene, zadev ne moremo pobotati. Pobotali pa jih bomo v okviru zadržanih sredstev do izvajalca,« pove Matej Oset direktor na 2TDK.  

Naročnik je upravičen zadržati 5 odstotkov vrednosti posamezne začasne situacije kot retencijski znesek do dokončanja vseh pogodbenih del in uspešne primopredaje objekta.

Pogodba se bo predvidoma zaključila konec leta in takrat bi torej lahko prišlo do pobota, vendar naši sogovorniki opozarjajo, da gre za napačen pristop. 

5 odstotkov se zadrži zaradi morebitnih napak na projektu in ne zaradi pogodbenih kazni, pa odgovarjajo naši sogovorniki iz gradbenih krogov. Če napak ne bo, kar je pri tako obsežnem projektu skoraj nemogoče, potem bo pobot s pogodbenimi kaznimi res možen. Če pa napake bodo, pa je vprašanje, ali bo sploh kaj ostalo za poplačilo pogodbenih kazni. Pravi pristop bi torej bil, da se pogodbene kazni poračuna sproti, pojasnjujejo. 

Komu torej tak pristop 2TDK koristi, se zdi retorično vprašanje, kakor tudi, ali se s tem pristopom rešujeta likvidnost gradbinca in posledično projekt.