Dari Južna ni komentiral vprašanja, ali ga res mika vpliv na POP TV. Foto: STA
Ali najbogatejšega Slovenca zanima POP TV?
Preverili smo govorice, da Darija Južno mika vstop v lastništvo vodilne medijske družbe pri nas.
Vpliv na POP TV pomeni moč in vpliv na volilno telo, zato je tudi za politiko pomembno, kdo je njegov lastnik. Za gledalce pa je bolj kot spremembe v lastništvu verjetno pomembno, da bo z današnjim dnem na programih POP TV, Kanal A, Kino, Brio, Oto in Astra pri ogledu oddaj za nazaj onemogočeno preskakovanje oglasov. Sprememba bo veljala pri vseh operaterjih in na vseh napravah – tako na televizorjih, računalnikih, mobilnih napravah in v spletnih aplikacijah. Oglase bo od danes mogoče preskočiti šele po treh dneh po predvajanju.
Različni sogovorniki iz poslovnih krogov trdijo, da najbogatejšega Slovenca Darija Južno mika vstop v lastništvo družbo Pro plus, vodilno medijsko hišo v Sloveniji. S tem bi si Južna še povečal vpliv v državi.
Zakonca Dari in Vesna Južna sta, kot je znano, prve dobičke ustvarila z borznim posredovanjem konec prejšnjega in na začetku tega tisočletja, zdaj pa sta lastnika oziroma solastnika več podjetij na različnih področjih - od gradbenih firm, do Petrola in Lisce, medtem, ko je nedavno iz lastništva Telekom Slovenije izstopil, o čemer smo pisali tukaj.
Po ocenah iz lanskega leta je njuno premoženje vredno 511 milijonov evrov.
Transakcija nakupa Pro Plusa, glede na objavljene podatke o poslovanju, bi bila težka okoli 120 do 150 milijonov evrov.
Južno, ki je prek več kot 30-odstotnega lastništva v družbi Salomon posredno že pomemben solastnik medijev oziroma imperija Martina Odlazka (medijski konglomerat, katerega krovna družba je Salomon, obsega več kot 60 različnih medijskih izdaj, vključno s tiskovinami, radiem, spletnimi portali in televizijo), smo prosili za komentar.
Na vprašanja, povezana z njegovim morebitnim zanimanjem za Pro Plus, posel naj bi bil po govoricah, ki krožijo, izveden v konzorciju več kupcev, Južna ni odgovoril. Vprašanje, ali bi prodali svojo slovensko medijsko družbo, smo naslovili tudi v Prago, kjer je sedež krovnega lastnika Pro Plusa. A tudi v skupini PPF Group molčijo.
Pod Pro plus sodijo najbolj gledani komercialni televizijski programi pri nas: POP TV, Kanal A, tematskimi programi KINO, BRIO, OTO, ASTRA ter prvi slovenski video na zahtevo VOYO.
Kako gre POP TV?
Medijska komercialka se financira predvsem prek kabelske retransmisije in oglasnih prihodkov. Oglaševalski kolač v Sloveniji je razdeljen takole: televizije poberejo 37 odstotkov, radii dobijo 13 odstotkov, tiskani mediji pa le štiri odstotke oglasnih prihodkov. Preostalo gre za zunanje in digitalno oglaševanje.
Največji delež prihodkov od oglaševanja med televizijami pobere seveda POP TV, in sicer kar 40 milijonov evrov na leto - za primerjavo - RTV Slovenija dobi skoraj štirikrat manj oglasnega denarja.
Tudi na področju digitalnega oglaševanja poberejo največ, okoli pet milijonov evrov, sledi Telekomova TS media z dobrimi štirimi milijoni, daleč zadaj pa z 1,3 milijona evrov caplja RTV Slovenija. Delež televizijskega oglaševanja je sicer v upadu, skupno oglaševanje pa stagnira.
Kabelska retransmisija predstavlja ključen vir prihodka televizijam, gre za strošek, ki ga plača kabelski operater televizijam za njegovo predvajanje televizijskih vsebin. S tem si kabelski operater zagotovi, da so urejene avtorske in sorodne pravice, ki jih sicer dejanskim avtorjem plačuje posamezna televizija.
Pomen sprememb v vrhu Telekoma
Kot je znano, je konec leta 2021, ko je v vodstvu Telekoma Slovenije sedel Cvetko Sršen (SDS), uprava družbe sprožila tožbe zoper Proplus zaradi po njihovem mnenju previsokih cen retransmisije. Po neuradnih informacijah je takrat Telekom samovoljno začel izplačevati nižje stroške Proplusu, kljub drugačni pogodbi. Ob nastopu nove vlade je Cvetka Sršena, ki se ga zdaj ponovno omenja za predsednika uprave Telekoma, zamenjal Boštjan Košak, ki je pogodbeno stanje uredil. Kot je javnosti znano, so oboji od tožb odstopili in se poravnali.
Stroški retransmisije so tržno občutljive informacije in zato javnosti uradno niso znane.
Kateri biznis zanima PPF?
Nekateri sogovorniki ob govoricah o Južninih željah po prevzemu vpliva nad POP TV vedo povedati, da je za češkega lastnika po smrti milijarderja Petr Kellnerja, ustanovitelja in glavnega stratega finančne skupine PPF Group, ki je imel v lasti 98,93-odstotni delež, medijska dejavnost manj zanimiva ter da naj bi zdaj bilo v ospredju investicijske politike predvsem vlaganje v telekomunikacije. Zato pričakujejo, da se bo sprememba v lastništvu Pro Plus zgodila najkasneje do konca prihodnjega leta.
Skupina PPF deluje v 25 državah in investira v več sektorjev, vključno s finančnimi storitvami, telekomunikacijami, mediji, biotehnologijo, nepremičninami in inženiringom. Skupina posluje na območju od Evrope do Severne Amerike in Azije, v lasti ima naložbe v vrednosti več kot 42 milijard evrov in zaposluje 45.000 ljudi po vsem svetu.
V začetku lanskega leta je Skupina e& PPF Telecom, ki je nastala s partnerstvom emiratske družbe e& (Etisalat) in češke skupine PPF - posel je bil po ocenah vreden kar 825 milijonov evrov - kupila SBB Srbija, ki je največji ponudnik kabelske televizije in širokopasovnega interneta v Srbiji in ključni igralec na srbskem telekomunikacijskem trgu. Glavni izvršni direktor skupine PPF je Jiří Šmejc.
Nekateri sogovorniki ob tem opozarjajo na to, da je češka skupina v začetku leta prek različnih kanalov, tudi diplomatskih, preverjala možnost za nakup Telemacha, enega od dveh največjih telekomunikacijskih operaterjev pri nas. Če bi jim to uspelo, dodajajo, bi se z lahkoto odpovedali lastništvu komercialke. Telemach ima v pri nas 25-odstotni tržni delež na področju mobilne telefonije, slabo tretjino trga fiksnega širokopasovnega dostopa do interneta ter dobrega četrt milijona naročnikov televizijskih paketov in tako obvladuje dobro tretjino trga.
Komercialka in politika
Dari Južna je politično bolj naklonjen Janezu Janši kot Robertu Golobu, ki je bil gluh za pozive za zvišanje marž naftnih trgovcev. Zakonca Južna sta tudi javno kritizirala Golobovo vlado. Kmalu po prevzemu oblasti je Janševa vlada sprejela novo uredbo glede regulacije cen naftnih derivatov, ki je naklonjena Petrolu, v katerem ima Južna prek svojih družb (kot sta Perspektiva in Vizija Holding) pomemben lastniški delež in vpliv. Uredba je občutno zvišala najvišje dovoljene marže trgovcev z gorivi.
Politikom je komercialna televizija zaradi svojega vpliva na volilno telo pomembna, zato ne čudi, da sta se oba predsednika vlade v preteklosti srečala z vrhom PPF.
Konec leta 2020 se je s Kellnerjem srečal s premierjem Janšo; kot je bilo razvidno iz Erarja, v katerega so prijavili ta lobistični stik, je bila tema pogovorov tudi »medijska krajina v Sloveniji«. Dve leti kasneje se izvršni direktor PPF Šmejc srečal z Golobom. Kot so pisali mediji, srečanje ni bilo prijavljeno v Erar kot lobistični stik premierja, v Pragi pa so takrat srečanje potrdili in povedali, da si »kot pomemben tuji investitor v Sloveniji skupina PPF prizadeva ohraniti odnose z lokalnimi deležniki.«
