Sogovorniki ocenjujejo, da sta bila lobist (levo Franci Zavrl) in komunikator (desno Dejan Verčič) najeta prav zaradi novele zakona o gospodarskih družbah, ki jo Svoboda in SD pošiljata na ustavno sodišče. Foto: Gen-I, STA, BOBO
GEN-I za lobista in komunikatorja kar četrt milijona evrov
GEN-I se pripravlja na obrambo pred »napadom« vlade, naročil je pravno mnenje in najel izkušene komunikatorje.
V trgovcu z elektriko trdijo, da aktivne vloge pri spodbujanju novele zakona o gospodarskih družah ne igrajo. Novelo zakona oziroma njene posledice na delovanje in poslovanje še preučujejo. Medtem pa je parlamentarni odbor za gospodarstvo podprl mnenje zakonodajno-pravne službe, ki je ocenila, da razlogov za začasno zadržanje novele zakona ni.
Gibanje Svoboda bi ob asistenci Hanovih socialnih demokratov prek izpodbijanja novele zakona o gospodarskih družbah na ustavnem sodišču preprečilo spremembe v skupini GEN-I. Obe stranki tudi predlagata, da se izvrševanje novele začasno zadrži.
Sedanja lastniška razmerja sicer nimajo smisla. Tako je povedal tudi dolgoletni sodelavec Roberta Goloba Dejan Paravan, smo pisali tukaj.
Za GEN-I pripravlja pravno mnenje dr. Miha Juhart, strokovnjak za gospodarsko in civilno pravo, zato se je za Info360 komentarju na to temo izognil. Njegovo izjavo so v GEN-I sicer zanikali, so pa zapisali, da z njim kot renomiranim pravnim strokovnjakom občasno sodelujejo pri pripravi pravnih mnenj oziroma se konzultirajo pri posameznih strokovnih pravnih vprašanjih.
Gen-I na okopih
GEN-I bo dodatno investiral tudi v svetovanje in komunikacijsko podporo na področju komuniciranja. Na javnem razpisu je namreč ob nedopustnosti ponudbe drugega ponudnika izbral ponudbo, ki so jo pripravili Dejan Verčič, Herman& partnerji, v katerem ima pomemben lastniški delež znani lobist Franci Zavrl ter Arnoldvuga, družba za vizualne komunikacije.
Za največ 250.000 evrov brez DDV se je tako GEN-I odločil skleniti pogodbo za eno leto za izvajanje aktivnosti na področju odnosov z javnostmi ter svetovanja na področju korporativnega komuniciranja. V službi za korporativno komuniciranje so sicer v GEN-I zaposlene tri osebe, ki skrbijo za eksterno in interno komuniciranje.
»Zunanji partner interne ekipe ne nadomešča, temveč jo dopolnjuje s specializiranim znanjem in dodatnimi izvedbenimi zmogljivostmi. Izbrani izvajalec bo odgovoren za pripravo, izvedbo in sprotno optimizacijo celovite strategije korporativnega komuniciranja, usmerjene v proaktivno upravljanje ugleda ter učinkovito komuniciranje s ključnimi deležniki v Sloveniji in na mednarodnih trgih,« pojasnjujejo odločitev.
V GEN-I sicer trdijo, da v postopku glede novele zakona o gospodarskih družbah ne zavzemajo aktivne vloge.
»Določbe novele zakona in njene morebitne posledice na delovanje in poslovanje GEN-I preučujemo.Takšna presoja je del odgovornega vodenja mednarodno dejavne družbe in ne pomeni aktivnega sodelovanja v postopku za oceno ustavnosti. Družba bo ravnala skladno z veljavno ureditvijo in odločitvami pristojnih sodišč,« so nam pojasnili v družbi.
Poudarili so še, da »je lastniška struktura GEN-I jasna, korporativno upravljanje po načelu soglasja družbenikov ter neodvisnost poslovnega odločanja od dnevne politike pa sta pomembna temelja razvoja GEN-I.«
Parlamentarni pravniki proti zadržanju novele
Prav včeraj pa je parlamentarni odbor za gospodarstvo sprejel mnenje zakonodajno-pravne službe, ki je ocenila, da niso podani zadostni razlogi za zadržanje izvrševanja novele, zato državni zbor ustavnemu sodišču predlaga, naj predlog za začasno zadržanje zavrne, saj ni utemeljen.
Škodljive posledice, ki jih zatrjujeta Svoboda in SD, so po mnenju parlamentarnih pravnikov, ki ga opozicija upošteva, ko je stališče skladno z njeno agendo, nekonkretizirane, saj ne navajajo niti enega primera, ko bi bila kapitalska družba z izpodbijano ureditvijo prizadeta.
Vlada sicer poudarja, da je namen nove ureditve preprečevanje netransparentnih lastniških in upravljavskih struktur, omejevanje možnosti umetnega ustvarjanja glasovalnih moči prek vzajemnih kapitalskih povezav ter zagotavljanje neodvisnega in odgovornega upravljanja.
»Sistem, ki ga branite, je sistem direktorske privatizacije, ko direktorji, ki niso lastniki, obvladujejo družbo, katere končni lastnik so davkoplačevalci,« je Svobodi ob tem očital Aleksander Reberšek (NSI).