So Železnice s sklenitvijo 60 tisoč evrov vredne poravnave sodelovale pri goljufiji?

Družba Fersped, hčerinska družba Slovenskih železnic pod vodstvom Dušana Mesa, je na podlagi poravnave, ki je bila sklenjena 7. maja 2026, družbi Avtoprevozništvo Anton Grandovec nakazala 60.789,66 evra. 

O tem smo na Info360 poročali pretekli teden. 

Na Železnicah skušali plačati 60 tisoč evrov Antonu Grandovcu iz afere fiktivni posli

Brigite Ferlič

1. julij 2026

Fersped se je torej poravnal z družbo v lasti Antona Grandovca, čeprav se je zadeva (neplačane storitve) v resnici nanašala na spor, ki ga je imel Fersped s podjetjem Grantran, ki pa je v lasti Martine Zrnec, partnerke Antona Grandovca.

Slednja je namreč v imenu podjetja Grantran zoper Fersped vložila tožbo v višini 660.279,45 evra.

Zakaj je bil torej denar izplačan Grandovcu?

Terjatev za neplačane storitve naj bi bila s strani Grantrana prenesena na družbo Antona Grandovca. Pogodba o odstopu te terjatve pa je bila nato podlaga za sklenitev poravnave s Ferspedom, ki pa je Grandovcu nakazala le 9,2 odstotka tožene vrednosti, preostalemu znesku se je Grandovec odpovedal. 

A Zrnec kot edina in zakonita zastopnica podjetja Grantran vztraja, da pogodbe o odstopu terjatve s podjetjem Avtoprevozništvo Anton Grandovec nikoli NI PODPISALA in se z njo nikoli NI STRINJALA. Ko je izvedela za poravnavo, je 19. maja 2026 obvestila poslovodstvo Slovenskih železnic, odvetnika odvetniške družbe Ilić Milana Stankovića, pa tudi stečajnega upravitelja Leona Benigarja Tošiča (glejte dopis spodaj). 

Pojasnila jim je: 

»... Grandovec vam je preposlal pogodbo o odkupu terjatev, ki pa ni bila podpisana z moje strani kot ustanoviteljice in zakonite zastopnice družbe Grantran, d.o.o.«

Na skenirani pogodbi o odstopu terjatev, ki jo je Grandovec 7. maja 2026 ob 12:12 (dan po tem, ko je  šlo podjetje Grantran v stečaj) poslal v kabinet poslovodstva SŽ (Lari Kraljevič, op. p.) ni bilo podpisa Zrnec, bil pa je žig, ki pa po njenih besedah ni pravi.

Spodaj lahko na levi strani vidite uradni žig podjetja Grantran, na desni pa sporni žig, s katerim je bila žigosan dokument o odstopu terjatve. Dokument je Grandovec posredoval Železnicam in ne Martina Zrnec. 

Levo je veljaven podpis Martine Zrnec in žig njenega podjetja Grantran, desno pa je sporen žig, ki je bil odtisnjen na pogodbo o odstopu terjatve med Grantranom in Avtoprevozništvom Anton Grandovec. Foto: uredništvo

Grandovec je zaradi vse večje finančne zanke, ki mu je visela okoli vratu, po naših informacijah potreboval denar za plače delavcev. S pomočjo železnic naj bi tako našli način, kako priti do določenih sredstev, a verjetno ni nihče pričakoval, da bo ta denar stečajni upravitelj - verjetno tudi zaradi opozorila Zrnec, zadržal na računu. 

Benigar Tošič je za Info360 pred tednom dni že povedal, da bo denar ostal na računu, dokler se ne razjasni, na kakšni podlagi je prišlo do izplačila. Po njegovem so okoliščine poravnave čudne, saj je imelo terjatev do Ferspeda podjetje Grantran, denar pa je dobilo Avtoprevozništvo Anton Grandovec. Poleg tega je bilo glede na zahtevanih 600.000 evrov, poplačilo neobičajno nizko, je dejal stečajni upravitelj. 

Zrnec je prepričana, da je partner veliko stvari naredil mimo njene. Meni, da je to počel, ker je želel obvarovati družino in je bil v ta dejanja po njenem prisiljen tudi zaradi izsiljevanja določenih oseb. Po njenih besedah naj bi mu grozili, da bo izgubil posel, če ne bo delal po navodilih. Nedavno pa so ga v Ljubljani celo grobo pretepli. 

Spomnimo, kaj je glede fiktivnih poslov povedal Grandovec pred dobrim letom dni, tik preden je Fersped 30. maja 2025 Grantranu odpovedal pogodbo o sodelovanju: 

Podjetnik Grandovec: »Plačeval sem njihove zapadle terjatve, na koncu pa nasrkal«

Brigite Ferlič Žgajnar

10. maj 2025

Poravnava na nadzornem svetu, ko je vodstvo SŽ že vedelo, da Grantran ni odstopil terjatve

Po naših informacijah so bili nadzorniki SŽ o poravnavi Ferspeda in Grandovca seznanjeni na nadzornem svetu 28. maja 2026, torej dober teden po tem, ko je Zrnec poslovodstvo SŽ že obvestila, da se s poravnavo ne strinja in da njeno podjetje ni odstopilo terjatve Grandovcu.

Gabrijel Škof, prvi nadzornik SŽ je za Info360 ob naših prvih vprašanjih glede sporne poravnave dejal, da je družba Fersped sklenila poravnavo z dejanskim imetnikom terjatve, ki je bil edini upravičen razpolagati s terjatvijo in skleniti poravnavo, na podlagi katere je poravnala svoj dolg za opravljene storitve. 

Škofa smo zato vprašali naslednje: 

Ali ste prepričani, da je bila poravnava sklenjena z dejanskim imetnikom terjatve? Na kakšen način ste se prepričali o tem? Ali ste videli pogodbo o odstopu terjatve, ki je bila sklenjena med podjetjema Grantran in Avtoprevozništvo Anton Grandovec, s.p.? Kdo je bil podpisnik prenosa te terjatve? Vas je vodstvo SŽ do 28. maja 2026 obvestilo, da je bil prenos terjatve, ki je bil podlaga za podpis poravnave, morda nezakonit? Kako boste ukrepali, če se izkaže, da zgoraj omenjena poravnava ni bila podpisana z dejanskim imetnikom terjatve?

Ponovil je, da poslovodstvo podjetja Fersped, d.o.o., ki je sklenilo poravnavo in tudi poslovodstvo SŽ d.o.o. za takšno poravnavo ne potrebuje soglasja nadzornega sveta Železnic.

»Ker gre za vprašanja v zvezi z vodenjem poslov, ki imajo lahko značaj poslovne skrivnosti, vam na vaša vprašanja ne morem odgovoriti. Zato se za morebitne odgovore obrnite na poslovodstvo družbe.«

Seveda smo vprašanja naslovili tudi na Slovenske železnice, ki jih vodi Dušan Mes. Vprašali smo jih: 

Poslovodstvo SŽ in odvetnik iz skupine ODI ste bili obveščeni, da je pogodba o odstopu terjatve med Grantranom in Avtoprevozništvom Anton Grandovec nična, ker je ni podpisala zakonita zastopnica Grantrana. Zakaj ste torej poravnavo vseeno izpeljali in družbi Avtoprevozništvo Anton Grandovec nakazali okoli 60.000 evrov? Ste o tem, da je pogodba o odstopu terjatve sporna oz. nezakonita obvestili nadzorni svet SŽ in če ne, zakaj ne?

Slovenske železnice: Poravnava je bila zakonita in v skladu z interesi družbe Fersped

Na SŽ na vprašanja, povzeta zgoraj, niso neposredno odgovorili, pač pa so podali naslednje pojasnilo: 

»Družba Fersped, d.o.o. je bila pred sklenitvijo poravnave obveščena, da je bila terjatev odstopljena, pri čemer je bila navedena okoliščina podprta tudi s predloženo dokumentacijo. Družba Fersped, d.o.o. je zato ravnala na podlagi obvestil in dokumentacije ter sklenila poravnavo z dejanskim imetnikom terjatve, ki je bil edini upravičen razpolagati s terjatvijo in skleniti poravnavo. V komunikacijo v zvezi s tem sta bila vključena tako zakonita zastopnica družbe Grantran, d.o.o. (kot odstopnik terjatve), kot tudi predstavnik Avtoprevozništva Anton Grandovec, s.p. (kot prevzemnik terjatve), s strani katerih je bila dokumentacija tudi podpisana.

Vsakršno namigovanje, da naj bi bila poravnava sklenjena nezakonito, negospodarno ali v nasprotju z interesi družbe Fersped, je zato neutemeljeno, zavajajoče in v nasprotju z dejanskim potekom dogodkov.«

Dokumentacije, na katero se sklicujejo in iz katere izhaja, da je bila terjatev Grantrana odstopljena Antonu Grandovcu niso dodali. O tem, da je bila dokumentacija podpisana tako z resničnim odstopnikom terjatve kot prevzemnikom, jim lahko torej verjamemo le na besedo.

A na besedo lahko torej verjamemo tudi Zrnec, ki trdi, da terjatve nikoli ni odstopila - o tem je pisno opozorila tudi vodstvo SŽ (glejte njeno elektronsko sporočilo zgoraj). Slovenske železnice smo zato zaprosili še, da nam posredujejo še dokumentacijo, iz katere izhaja, da je bila terjatev odstopljena.

Vprašanja pa bomo zdaj naslovili tudi na policijo. 

Slovenske železnice sostorilec pri goljufiji? 

Na podlagi sklenjene poravnave naj bi Grantran odstopil od tožbe Ferspeda. Zrnec pravi, da soglasja k umiku tožbe ni nikoli podpisala. Je pa do umika tožbe res prišlo, ker Grantran ni plačal sodne takse. 

Po mnenju kazenskega odvetnika, s katerim smo govorili, bi šlo lahko v zgornjem primeru za goljufijo: ponarejanje poslovnih listin za pridobitev določene koristi. Če je družba B (Avtoprevozništvo A.G.) ponaredila podpis zakonitega zastopnika družbe A (Grantran) in je ob tem združila moči z družbo C (Fersped), da bi ji pridobila določeno korist, je tudi družba C lahko sostorilec pri goljufiji. 

»Vse je odvisno od tega, kaj je kdo vedel, kaj so se zmenili in kdo je imel dejansko korist,« je bil jasen odvetnik, ki je dodal, da so dokazni postopki v takih primerih izredno dolgotrajni in zahtevni.