Petim ustavnim sodnicam oziroma sodnikom v prihodnjih mesecih poteče mandat. Prva dva, ki se bosta iz sodne palače na Beethovnovi poslovila, sta Špelca Mežnar in Marko Šorli, ki jima devetletni mandat poteče oktobra oziroma novembra letos. 

Kot smo pisali, bo o novih ustavnih sodnikih na predlog predsednice - če bodo volitve redne - odločala aktualna sestava državnega zbora, in sicer po objavi poziva za zbiranje predlogov možnih kandidatov za sodnika ustavnega sodišča. 

[[povezana]] 

Predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin je predsednici republike Nataši Pirc Musar obvestilo o poteku mandata poslal 10. aprila, so nam sporočili iz urada predsednice, kar pomeni, da bo poziv kandidatov objavila najkasneje v prvi polovici prihodnjega meseca. 

Pred tem pomembnim kadrovanjem je nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic zapisal, da »tej pravni državi in vsem njenim državljanom želi, da bi bila predsednica republike pri predlaganju petih novih ustavnih sodnikov pametna tako, da bi predlagala strokovno kvaliteten sestav ustavnega sodišča, ki bi bil tudi nazorsko čim bolj uravnotežen.

S tem zapisom pa se sicer ne strinjajo vsi; nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar iz kvote stranke nekdanje LDS se je na naš članek Levo ali desno ustavno sodišče na družbenem omrežju X odzval kritično. 

Krivic trdi, da je praksa po vsem svetu jasno pokazala, da tisti, ki ustavne sodnike imenujejo, pri tem nikakor ne gledajo samo na njihovo strokovno kvaliteto, ampak tudi na njihovo nazorsko ali politično usmerjenost. 

Predsednica republike lahko predlaga kandidata za prosto mesto sodnika ustavnega sodišča izmed prejetih prijav možnih kandidatov, lahko pa predlaga tudi druge kandidate. Predlaga lahko tudi več kandidatov kot je prostih mest sodnikov ustavnega sodišča. Odločitev o kandidatu oziroma kandidatih sprejme državni zbor s tajnim glasovanjem z večino glasov vseh poslancev.

Poslanci so sicer ta teden z 38 glasovi za in 31 glasovi proti zavrnili vladni predlog za začetek postopka sprememb ustave, ki bi ustavnemu sodišču med drugim prinesel diskrecijsko pravico pri izbiri zadev, ki jih bo obravnavalo. Predlog so podprli le poslanci Gibanja Svobode in SD, poslanci Levice pa niso glasovali. Ključni cilj vloženega predloga je bila sicer razbremenitev ustavnega sodišča z namenom pospešitve postopkov in pregleda vseh pristojnosti ustavnega sodišča ter s tem zagotoviti njegovo odločanje v razumnem roku.

Povprečen čas odločanja na ustavnem sodišču namreč ostaja dolg; več kot leto dni.

V čakanju na odgovor koalicije

Predsednica se z vprašanjem kandidatov za ustavne sodnike še ni ukvarjala, saj bi rada najprej zaprla kadrovsko zgodbo glede kandidata za guvernerja Banke Slovenije in varuha človekovih pravic. Kot možna kandidata za guvernerja je predsednica ponudila Damijana Kozamernika, direktorja oddelka za strategijo, trajnostni razvoj in raziskave na SID banki ter nekdanjega šefa analitskega oddelka Banke Slovenije ter Ksenijo Senko Maver, nekdanjo predstavnico Slovenije pri Svetovni banki v Washingtonu, ki trenutno službuje v Ruandi kot projektni vodja pri nemški razvojni agenciji GIZ. Finančni minister Klemen Boštjančič pa jo je sicer predlagal za stalno predstavnico pri OECD. Iz koalicije še ni prejela odgovora glede predloga, čeprav sta se kandidata že predstavila poslanskim skupinam. Za kandidatko za varuhinjo človekovih pravic je predsednica izbrala trenutno namestnico Dijano Možina Zupanc.