Pred predstavniki poslanskih skupin je nov krog pogovorov s predsednico republike glede odprtih kadrovskih vprašanj. Institucijo varuha človekovih pravic poldrugi mesec začasno vodi namestnik varuha Ivan Šelih, Banko Slovenije pa slabe tri mesece viceguverner Primož Dolenc. Obe instituciji delujeta brez težav in pravzaprav ne bo večje škode, če tako ostane še nekaj časa.

Pred predsednico pa je dejansko zelo pomembno kadrovanje – izbira petih novih ustavnih sodnikov v dobrega pol leta. Mandati namreč potečejo Špelci Mežnar, Marku Šorliju, Mateju Accetu, Klemnu Jakliču in Rajku Knezu.

Je to pomembnejše od preigravanja Golobovega kroga o možnosti predčasnih volitev, zlasti ob dejstvu, da mu je najnovejša anketa Mediane za Delo izmerila nov padec javnomnenjske podpore?

Gibanje Svoboda se je namreč približalo z 12,5-odstotno izmerjeno podporo svoji najnižji točki doslej.

»Po moji oceni je za državo pomembnejše vprašanje imenovanja ustavnih sodnikov od tehtanja Roberta Goloba ali iti na predčasne volitve. Pot do njih sicer proceduralno ni enostavna, je pa dejstvo, da se scenarij po odstopu Marjana Šarca zdaj ne more ponoviti, saj v parlamentu ni strank, kot sta bili SMC ali Desus, ki sta omogočili tretjo vlado Janeza Janše. Golob bo predvsem tehtal, kaj je najbolje zanj, veliko pa bo pri tem odvisno od potez Vladimirja Prebiliča, ki pa je v bistvu že jasno povedal, da namerava vstopiti na slovenski politični parket,« ocenjuje politični analitik in nekdanji politik Bogdan Biščak.

Profesor s fakultete za družbene vede dr. Miro Haček pa o premisleku o predčasnih volitvah, ki se v zadnjem tednu ali dveh odvija v ožjem krogu predsednika vlade, pravi, da je smiseln v luči novih konkurentov, ki se pojavljajo v političnem prostoru levo od sredine.

»Pa naj gre za Vlada Prebiliča ali prebujeni Desus, ki se združuje z Dobro državo in kadrovsko krepi. Predčasne volitve bi Golobu odpravile morebitno skrb po resnem konkurentu za primat na levi sredini, saj bi 90-dnevni rok od odstopa (ali pa neizglasovane zaupnice, recimo) do predčasnih volitev bil prekratek vsaj za Vlada Prebiliča, če ne še za koga drugega. Poleg tega je Gibanje Svoboda tudi edina stranka levo od sredine, ki gotovo nima velikih težav s financiranjem volilne kampanje, pa naj bo ta jutri ali drugo leto,« ocenjuje Miro Haček.

Poleg tega bi, dodaja sogovornik, predčasne volitve povzročile nekaj skrbi tudi Novi Sloveniji, ki se zdi, da se (še) ni notranje konsolidirala in pa tudi Anžetu Logarju, ki še ni zgradil kadrovske strukture. »Bi pa predčasne volitve gotovo manj naklonjenosti vzbudile pri ideološko zadrtih stricih iz levih ozadij, ki računajo na pet ustrezno svetovnonazorsko usmerjenih ustavnih sodnikov (ali sodnic) in na razmerje na ustavnem sodišču 8:1 v korist (skrajne) levice. Ali je tako razmerje dobro za Slovenijo in za našo pravno državo pa je najbrž jasno tudi zadnji branjevki na ljubljanski tržnici, da je odgovor na to NE. Je pa zanimivo, da se nad to idejo najbolj navdušujejo ravno tisti, ki se zmrdujejo ob 6:3 razmerju v korist konservativne večine na ameriškem vrhovnem sodišču. Kdo bi si mislil, še doda dr. Haček.

Odvisno predvsem od predsednice republike je, ali bo predlagala kandidate, ki bodo vendarle predstavljali bogastvo različnih ideoloških usmeritev in različnih pravnih disciplin, dodaja Haček, ali pa (ponovno) podlegla ideološkemu boju in ugodila trdi levici.

Ravnanje predsednice Nataše Pirc Musar glede izbire ustavnih sodnikov bo po Hačkovem mnenju najbolj vplivalo na njene možnosti reelekcije v letu 2027.

Rok Čeferin predsednice še ni obvestil

Predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin mora predsednico republike obvestiti o poteku mandatov. To mora storiti najpozneje šest mesecev pred iztekom mandata; doslej tega še ni storil. Ko predsednica dobi to obvestilo, mora v 30 dneh objaviti poziv za zbiranje predlogov.

Prvemu sodniku oziroma sodnici Špelci Mežnar mandat poteče konec oktobra, torej mora biti predsednica o tem obveščena najkasneje do 30. aprila, o poteku mandata Marku Šorliju pa do 20. maja. Kadrovanje ustavnih sodnikov se bo končalo z obvestilom, da poteče mandat Rajku Knezu, ki se mu izteče 25. aprila prihodnje leto, predsednica pa mora biti o tem obveščena oktobra letos in začeti postopek iskanja njegovega naslednika.

Če bodo volitve redne in ne predčasne, bo o novih ustavnih sodnikih odločala aktualna sestava državnega zbora.

Strokovnost, nazorska in politična usmerjenost

Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic je že večkrat opozoril na pomen uravnoteženosti ustavnega sodišča. Rešitve aktualnih kadrovskih zapletov (guverner, varuh človekovih pravic, ustavni sodniki) ne vidi v »vezani trgovini«; prepričan je, da je treba te tri, po vsebini bistveno različne kadrovske izbire, obravnavati strogo ločeno.

»V vseh treh primerih gre za organe, ki bi morali delovati v interesu države ali družbe kot celote (ne glede na to, kdo je zmagal na zadnjih volitvah, levica ali desnica),« je zapisal Krivic za časnik Delo.

Iskanje politično nevtralnih kandidatov bi lahko pomenilo zanemarjanje morda strokovno precej boljših, a politično oziroma nazorsko jasneje opredeljenih kandidatov. Praksa po vsem svetu je jasno pokazala, dodaja, da tisti, ki ustavne sodnike imenujejo, pri tem nikakor ne gledajo samo na njihovo strokovno kvaliteto, ampak tudi na njihovo nazorsko ali politično usmerjenost.

Levosredinska politika očitno namerava še naprej vzdrževati prakso, da parlamentarna večina vedno voli sebi naklonjene ustavne sodnike – pa kakršnakoli kombinacija v sestavi ustavnega sodišča potem iz tega nastane. Bi do njih lahko prišlo tudi ob iskanju novih ustavnih sodnikov, se sprašuje v omenjenem zapisu za Delo? Morda – če bo »Golobova« parlamentarna večina tudi tam, enako kot zdaj pri guvernerju, trmasto ignorirala predlagane kandidate, če ji ne bodo všeč, in vsiljevala svoje.

Tej pravni državi in vsem njenim državljanom zato želim, da bi bila predsednica republike pri bližnjem predlaganju petih novih ustavnih sodnikov pametna drugače: tako, da bi predlagala strokovno kvaliteten sestav ustavnega sodišča, ki bi bil tudi nazorsko čim bolj uravnotežen, sklene Matevž Krivic.